Page 29 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 29
https://w w w.doi.org/10.32320/978-961-270-351-6.29-60
Vzgoja in izobraževanje med kognitivnimi
in čustveno-socialnimi spretnostmi
v digitalni dobi – interdisciplinarni pogledi
Simona Tancig
1. Uvod
Današnji čas označuje hiter razvoj digitalne tehnologije, ki pomembno
vpliva in spreminja tudi vzgojno in izobraževalno (VI) prakso ter politi-
ko. Nova digitalna tehnologija poleg številnih prednosti in priložnosti pri-
naša tudi tveganja. Nudi izjemne možnosti od dostopa do novih informa-
cij in njihovega pridobivanja, prenosa, shranjevanja, širjenja ter skupnega
ustvarjanja znanja. Na drugi strani se neredko srečujemo tudi s tveganji in
z nekaterimi negativnimi vplivi, ki zahtevajo veliko previdnost in premi-
šljeno ter znanstveno podprto uporabo digitalne tehnologije v VI prostoru.
Področje temeljnih znanj in spretnosti se z digitalizacijo VI spremi-
nja, npr. nadomeščanje pisanja s tipkanjem in nadomeščanje branja tiska-
nega gradiva z branjem besedil na digitalnih nosilcih ter zaslonih. Vpliv
digitalizacije na bralno pismenost je dobro raziskan in podprt z interdisci-
plinarnimi raziskavami s področja nevroznanosti, družboslovja, humani-
stike ter informacijske tehnologije. Ugotovitve raziskav evropskega projek-
ta E-READ (E-BRANJE, (COST-IS1404, 2014)) so povzete v Deklaraciji iz
Stavangerja (COST-IS1404, 2019) o prihodnosti branja skupaj s priporočili.
Pomembno je priporočilo, da prezgodaj ne opustimo pisanja na roko na ra-
čuna tipkanja, ker omogoča boljše razumevanje in višjeravensko znanje ter
prispeva k bralni pismenosti. Z digitalizacijo branje daljših besedil upada
in manj spodbuja kognitivne funkcije ter čustveno doživljanje (empatijo).
Pri branju tiskanih besedil sta večja poglobljenost in zatopljenost v branje.
29
Vzgoja in izobraževanje med kognitivnimi
in čustveno-socialnimi spretnostmi
v digitalni dobi – interdisciplinarni pogledi
Simona Tancig
1. Uvod
Današnji čas označuje hiter razvoj digitalne tehnologije, ki pomembno
vpliva in spreminja tudi vzgojno in izobraževalno (VI) prakso ter politi-
ko. Nova digitalna tehnologija poleg številnih prednosti in priložnosti pri-
naša tudi tveganja. Nudi izjemne možnosti od dostopa do novih informa-
cij in njihovega pridobivanja, prenosa, shranjevanja, širjenja ter skupnega
ustvarjanja znanja. Na drugi strani se neredko srečujemo tudi s tveganji in
z nekaterimi negativnimi vplivi, ki zahtevajo veliko previdnost in premi-
šljeno ter znanstveno podprto uporabo digitalne tehnologije v VI prostoru.
Področje temeljnih znanj in spretnosti se z digitalizacijo VI spremi-
nja, npr. nadomeščanje pisanja s tipkanjem in nadomeščanje branja tiska-
nega gradiva z branjem besedil na digitalnih nosilcih ter zaslonih. Vpliv
digitalizacije na bralno pismenost je dobro raziskan in podprt z interdisci-
plinarnimi raziskavami s področja nevroznanosti, družboslovja, humani-
stike ter informacijske tehnologije. Ugotovitve raziskav evropskega projek-
ta E-READ (E-BRANJE, (COST-IS1404, 2014)) so povzete v Deklaraciji iz
Stavangerja (COST-IS1404, 2019) o prihodnosti branja skupaj s priporočili.
Pomembno je priporočilo, da prezgodaj ne opustimo pisanja na roko na ra-
čuna tipkanja, ker omogoča boljše razumevanje in višjeravensko znanje ter
prispeva k bralni pismenosti. Z digitalizacijo branje daljših besedil upada
in manj spodbuja kognitivne funkcije ter čustveno doživljanje (empatijo).
Pri branju tiskanih besedil sta večja poglobljenost in zatopljenost v branje.
29
