Page 173 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 173
kvalitativna analiza vsebin s področja spolne vzgoje v učnih načrtih
3.2 Drugo vzgojno-izobraževalno obdobje (pribl. 9–11 let)
3.2.1 Naravoslovje in tehnika
V 4. razredu naj bi otroci v okviru naravoslovja in tehnike znali »opisati
puberteto in spremembe v spolnem razvoju pri dekletih in fantih« (Vodo-
pivec et al., 2011: 16) in »pojasniti, kako ljudje razlagajo različnost« (ibid.).
3.2.2 Družba
Pri predmetu družba naj bi v 5. razredu nato kot enega od ciljev otroci spoz-
nali tudi, »da so ljudje v skupnosti različni (na primer: po starosti, veri,
spolni usmerjenosti, etnični pripadnosti, družbenoekonomskem statusu;
družbene, kulturne razlike idr.)[,] in [prepoznali] stereotipe v povezavi z
njimi« (Budnar et al., 2011: 8), pri čemer je spolna usmerjenost omenjena
zgolj kot primer družbene raznolikosti.
3.3 Tretje vzgojno-izobraževalno obdobje (ca. 12–14 let)
3.3.1 Naravoslovje
S kurikularnega vidika o spolnem razmnoževanju kot biološkem pojmu v
razredu nekoliko podrobneje spregovorijo pri pouku naravoslovja v okviru
vsebinskega sklopa živa narava pri operativnih ciljih, vezanih na razmno-
ževanje, rast in razvoj rastlin v 6. oz. razmnoževanje, rast in razvoj živali v
7. razredu (Skvarč et al., 2011: 15).
3.3.2 Domovinska in državljanska kultura ter etika (DKE)
V 7. razredu naj bi se učenci pri domovinski in državljanski kulturi ter etiki
(DKE) seznanili tudi s pojmom spolne identitete in »[spoznali] razliko med
biološkim spolom in spolom, kakor ga opredelita družba in kultura« (Kar-
ba et al., 2011: 8). Poleg tega se od učencev pričakuje, da »razumejo, kako na-
stajajo predstave o drugih in drugačnih […] Spoznavajo stereotipe in pred-
sodke ter razvijajo kritičen odnos do njih. Spoznavajo pomen strpnosti in
medsebojnega spoštovanja za kulturno sobivanje« (ibid.). Zadnji navedek
omogoča, če že ne predvideva tudi omembo spolnih manjšin in stereoti-
pov, povezanih z njimi. Poleg tega je predmet DKE z vidika usposobljenosti
učiteljev za njegovo poučevanje slabše reguliran od drugih predmetov, kot
je razvidno iz 23. člena Pravilnika o izobrazbi učiteljev in drugih strokov-
nih delavcev v izobraževalnem programu osnovne šole (Ur. l. RS, št. 85/22).
173
3.2 Drugo vzgojno-izobraževalno obdobje (pribl. 9–11 let)
3.2.1 Naravoslovje in tehnika
V 4. razredu naj bi otroci v okviru naravoslovja in tehnike znali »opisati
puberteto in spremembe v spolnem razvoju pri dekletih in fantih« (Vodo-
pivec et al., 2011: 16) in »pojasniti, kako ljudje razlagajo različnost« (ibid.).
3.2.2 Družba
Pri predmetu družba naj bi v 5. razredu nato kot enega od ciljev otroci spoz-
nali tudi, »da so ljudje v skupnosti različni (na primer: po starosti, veri,
spolni usmerjenosti, etnični pripadnosti, družbenoekonomskem statusu;
družbene, kulturne razlike idr.)[,] in [prepoznali] stereotipe v povezavi z
njimi« (Budnar et al., 2011: 8), pri čemer je spolna usmerjenost omenjena
zgolj kot primer družbene raznolikosti.
3.3 Tretje vzgojno-izobraževalno obdobje (ca. 12–14 let)
3.3.1 Naravoslovje
S kurikularnega vidika o spolnem razmnoževanju kot biološkem pojmu v
razredu nekoliko podrobneje spregovorijo pri pouku naravoslovja v okviru
vsebinskega sklopa živa narava pri operativnih ciljih, vezanih na razmno-
ževanje, rast in razvoj rastlin v 6. oz. razmnoževanje, rast in razvoj živali v
7. razredu (Skvarč et al., 2011: 15).
3.3.2 Domovinska in državljanska kultura ter etika (DKE)
V 7. razredu naj bi se učenci pri domovinski in državljanski kulturi ter etiki
(DKE) seznanili tudi s pojmom spolne identitete in »[spoznali] razliko med
biološkim spolom in spolom, kakor ga opredelita družba in kultura« (Kar-
ba et al., 2011: 8). Poleg tega se od učencev pričakuje, da »razumejo, kako na-
stajajo predstave o drugih in drugačnih […] Spoznavajo stereotipe in pred-
sodke ter razvijajo kritičen odnos do njih. Spoznavajo pomen strpnosti in
medsebojnega spoštovanja za kulturno sobivanje« (ibid.). Zadnji navedek
omogoča, če že ne predvideva tudi omembo spolnih manjšin in stereoti-
pov, povezanih z njimi. Poleg tega je predmet DKE z vidika usposobljenosti
učiteljev za njegovo poučevanje slabše reguliran od drugih predmetov, kot
je razvidno iz 23. člena Pravilnika o izobrazbi učiteljev in drugih strokov-
nih delavcev v izobraževalnem programu osnovne šole (Ur. l. RS, št. 85/22).
173
