Page 175 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 175
kvalitativna analiza vsebin s področja spolne vzgoje v učnih načrtih
Če izvzamemo zadnjo točko, je spolnost v učnem načrtu zreducira-
na na reproduktivno vlogo. Tako so učenci v sklopu biologije dejansko de-
ležni zgolj reproduktivne in ne spolne vzgoje glede na okvir, ki je razložen
v uvodu. Poleg tega je trenutna kontekstualizacija spolnih organov zgolj v
polju reprodukcije izrazito heteronormativna in omejena na vaginalni pe-
netrativni odnos med moškim ter žensko. To pa oponira celo prej omenje-
nemu učnemu cilju predmeta družba v 5. razredu, kjer naj bi otroci spoz-
nali, da smo si ljudje v skupnosti med drugim različni tudi glede na spolno
usmerjenost (Budnar et al., 2011: 8). Poleg reproduktivnega vidika so v uč-
nem načrtu za biologijo v 8. razredu osnovnih šol izpostavljene tudi zašči-
ta pred neželeno nosečnostjo in spolno prenosljive bolezni (SPB) (Vilhar
et al., 2011: 13). Učni načrt ne omenja niti ločnice med boleznijo in okužbo,
čeprav je le-ta ključna za razumevanje epidemiologije SPB. Še več, okužbo
celo kar izenači z boleznijo (ibid.). Izpostavljene so predvsem SPB, čeprav
gre za manj primeren têrmin. S spolnimi odnosi se namreč prenašajo le
okužbe (SPO), posledica katerih pa so lahko različna bolezenska stanja, ni
pa nujno, saj je okužba lahko tudi asimptomatska (Starc, 2013: 2). V tem
oziru bolezen ni spolno prenosljiva, temveč gre le za posledico spolno pre-
nosljive okužbe.
3.3.4 Vzgoja za zdravje za otroke in mladostnike (VZOM)
Poleg formalnega kurikula vsebine s področja spolne vzgoje učenci obrav-
navajo tudi pri programu Vzgoja za zdravje za otroke in mladostnike
(VZOM) v sklopu sistematskih pregledov. V 7. in 8. razredu je poudarek
predvsem na samopodobi in medosebnih odnosih, v 9. pa se osredotočijo
na spolnost (Pucelj, 2021: 130–186).
3.4 Srednješolsko izobraževanje (pribl. 14–18 let)
3.4.1 Sociologija
Večina mladostnikov v Sloveniji po zaključku osnovnošolskega izobraže-
vanja le-to nadaljuje v eni od srednjih šol oz. gimnazij, kjer pa znotraj for-
malnega izobraževanja vsebine s področja spolne vzgoje praktično sploh
niso prisotne. Izjema je sociologija, ki pa je ne poslušajo vsi mladostniki.
Prav tako šolski sistem ne vzpostavlja povezav med zdravstveno-reproduk-
tivnim delom in sociološkimi pojmi. Tako naj bi dijaki pri poglavju druž-
bene različnosti in neenakosti razumeli »učinke pripisanih ali pridobljenih
statusov: spol, starost, etnična pripadnost, razred« (Popit et al., 2008: 9) in
»razliko med biološkim in družbenim spolom, analizirali različne pogle-
175
Če izvzamemo zadnjo točko, je spolnost v učnem načrtu zreducira-
na na reproduktivno vlogo. Tako so učenci v sklopu biologije dejansko de-
ležni zgolj reproduktivne in ne spolne vzgoje glede na okvir, ki je razložen
v uvodu. Poleg tega je trenutna kontekstualizacija spolnih organov zgolj v
polju reprodukcije izrazito heteronormativna in omejena na vaginalni pe-
netrativni odnos med moškim ter žensko. To pa oponira celo prej omenje-
nemu učnemu cilju predmeta družba v 5. razredu, kjer naj bi otroci spoz-
nali, da smo si ljudje v skupnosti med drugim različni tudi glede na spolno
usmerjenost (Budnar et al., 2011: 8). Poleg reproduktivnega vidika so v uč-
nem načrtu za biologijo v 8. razredu osnovnih šol izpostavljene tudi zašči-
ta pred neželeno nosečnostjo in spolno prenosljive bolezni (SPB) (Vilhar
et al., 2011: 13). Učni načrt ne omenja niti ločnice med boleznijo in okužbo,
čeprav je le-ta ključna za razumevanje epidemiologije SPB. Še več, okužbo
celo kar izenači z boleznijo (ibid.). Izpostavljene so predvsem SPB, čeprav
gre za manj primeren têrmin. S spolnimi odnosi se namreč prenašajo le
okužbe (SPO), posledica katerih pa so lahko različna bolezenska stanja, ni
pa nujno, saj je okužba lahko tudi asimptomatska (Starc, 2013: 2). V tem
oziru bolezen ni spolno prenosljiva, temveč gre le za posledico spolno pre-
nosljive okužbe.
3.3.4 Vzgoja za zdravje za otroke in mladostnike (VZOM)
Poleg formalnega kurikula vsebine s področja spolne vzgoje učenci obrav-
navajo tudi pri programu Vzgoja za zdravje za otroke in mladostnike
(VZOM) v sklopu sistematskih pregledov. V 7. in 8. razredu je poudarek
predvsem na samopodobi in medosebnih odnosih, v 9. pa se osredotočijo
na spolnost (Pucelj, 2021: 130–186).
3.4 Srednješolsko izobraževanje (pribl. 14–18 let)
3.4.1 Sociologija
Večina mladostnikov v Sloveniji po zaključku osnovnošolskega izobraže-
vanja le-to nadaljuje v eni od srednjih šol oz. gimnazij, kjer pa znotraj for-
malnega izobraževanja vsebine s področja spolne vzgoje praktično sploh
niso prisotne. Izjema je sociologija, ki pa je ne poslušajo vsi mladostniki.
Prav tako šolski sistem ne vzpostavlja povezav med zdravstveno-reproduk-
tivnim delom in sociološkimi pojmi. Tako naj bi dijaki pri poglavju druž-
bene različnosti in neenakosti razumeli »učinke pripisanih ali pridobljenih
statusov: spol, starost, etnična pripadnost, razred« (Popit et al., 2008: 9) in
»razliko med biološkim in družbenim spolom, analizirali različne pogle-
175
