Page 170 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 170
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: digitalizacija vzgoje in izobr aževanja ...
časovni in vsebinski okvir, prostor, cilji in usposobljenost pedagoških de-
lavcev. Na to opozarja tudi Evropska komisija, ki v svojem poročilu navaja:
»V približno polovici držav članic (Avstrija, Hrvaška, Ciper, Fin-
ska, Francija, Irska, Litva, Latvija, Malta, Portugalska, Slovaška in
Slovenija) se vsebine s področja spolne vzgoje obravnavajo v sklo-
pu nekaj ur pouka. [...] V nekaterih drugih državah članicah (Bel-
gija, Češka, Danska, Nemčija, Latvija, Nizozemska in Švedska) pa
se spolna vzgoja bolj izrecno in namensko poučuje kot transkuri-
kularno področje. Pri tem se od učiteljev/-ic vseh predmetov pri-
čakuje, da pri svojem predmetu sproti obravnavajo različne vidi-
ke spolne vzgoje.«6 (Picken, 2020: 8–9, prev. T. P.)
Kot smo ugotovili na začetku poglavja, slovenski šolski sistem sicer
omogoča pripravo samostojnega učnega načrta za medpredmetno podro-
čje, ki pa še ne zagotavlja avtomatičnega napredka v praksi.
1.1.5 Dinamičnost
Spolnost je tako pri posamezniku kot tudi v družbi zelo dinamično podro-
čje. Spolne navade, potrebe, kultura in prakse se lahko s časom precej spre-
minjajo (Mercer et al., 2013). Prav zato je nujna pluralna oz. vključujoča in
nenormativna (t. i. transkurikularna) obravnava teh vsebin z različnih zor-
nih kotov v izobraževalni vertikali. To zagotavlja, da se lahko prav vsi po-
samezniki, ne glede na svoje spolne prioritete, čutijo enakovredno vklju-
čene in nagovorjene. Poleg tega je ključno, da so te vsebine kontinuirano
prisotne v učnem procesu ter da otrok lahko venomer in pri katerem koli
predmetu naslovi intimne ter spolne tematike (Kastelic, 2016). Zato ni do-
volj, da se jih obravnava priložnostno (»kampanjsko«) v okviru različnih
programov formalnega in neformalnega izobraževanja.
6 Prevedeno iz izvirnika v angleščini: »Aspects of sexuality education are taught as
part of a few lessons in around half the Member States (Austria, Croatia, Cyprus, Fin-
land, France, Ireland, Lithuania, Latvia, Malta, Portugal, Slovakia and Slovenia).
[...] In a few other Member States, sexuality education is more explicitly and deliber-
ately taught as a cross-curricular strand of learning, where teachers of all subjects are
expected and able to cover various aspects of sexuality education as they become rel-
evant (Belgium, Czech Republic, Denmark, Germany, Latvia, the Netherlands and
Sweden).« (Picken, 2020: 8–9)
170
časovni in vsebinski okvir, prostor, cilji in usposobljenost pedagoških de-
lavcev. Na to opozarja tudi Evropska komisija, ki v svojem poročilu navaja:
»V približno polovici držav članic (Avstrija, Hrvaška, Ciper, Fin-
ska, Francija, Irska, Litva, Latvija, Malta, Portugalska, Slovaška in
Slovenija) se vsebine s področja spolne vzgoje obravnavajo v sklo-
pu nekaj ur pouka. [...] V nekaterih drugih državah članicah (Bel-
gija, Češka, Danska, Nemčija, Latvija, Nizozemska in Švedska) pa
se spolna vzgoja bolj izrecno in namensko poučuje kot transkuri-
kularno področje. Pri tem se od učiteljev/-ic vseh predmetov pri-
čakuje, da pri svojem predmetu sproti obravnavajo različne vidi-
ke spolne vzgoje.«6 (Picken, 2020: 8–9, prev. T. P.)
Kot smo ugotovili na začetku poglavja, slovenski šolski sistem sicer
omogoča pripravo samostojnega učnega načrta za medpredmetno podro-
čje, ki pa še ne zagotavlja avtomatičnega napredka v praksi.
1.1.5 Dinamičnost
Spolnost je tako pri posamezniku kot tudi v družbi zelo dinamično podro-
čje. Spolne navade, potrebe, kultura in prakse se lahko s časom precej spre-
minjajo (Mercer et al., 2013). Prav zato je nujna pluralna oz. vključujoča in
nenormativna (t. i. transkurikularna) obravnava teh vsebin z različnih zor-
nih kotov v izobraževalni vertikali. To zagotavlja, da se lahko prav vsi po-
samezniki, ne glede na svoje spolne prioritete, čutijo enakovredno vklju-
čene in nagovorjene. Poleg tega je ključno, da so te vsebine kontinuirano
prisotne v učnem procesu ter da otrok lahko venomer in pri katerem koli
predmetu naslovi intimne ter spolne tematike (Kastelic, 2016). Zato ni do-
volj, da se jih obravnava priložnostno (»kampanjsko«) v okviru različnih
programov formalnega in neformalnega izobraževanja.
6 Prevedeno iz izvirnika v angleščini: »Aspects of sexuality education are taught as
part of a few lessons in around half the Member States (Austria, Croatia, Cyprus, Fin-
land, France, Ireland, Lithuania, Latvia, Malta, Portugal, Slovakia and Slovenia).
[...] In a few other Member States, sexuality education is more explicitly and deliber-
ately taught as a cross-curricular strand of learning, where teachers of all subjects are
expected and able to cover various aspects of sexuality education as they become rel-
evant (Belgium, Czech Republic, Denmark, Germany, Latvia, the Netherlands and
Sweden).« (Picken, 2020: 8–9)
170
