Page 168 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 168
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: digitalizacija vzgoje in izobr aževanja ...
ki naj bi bile za posameznika nepogrešljive, da bo postal uspešen in družbe-
no odgovoren. To je že dolgo ena glavnih problematik šolskega prostora, ki
jo pogosto še vedno rešujemo nesistemsko, z dodajanjem novih vsebin, na-
mesto da bi posamezne vsebine raje obravnavali na različne načine (Sovič,
2019). V takem sistemu ostane mnogo pomembnih poudarkov in področij,
ki jih odločevalci ne prepoznajo kot ključne za uspeh posameznika, spre-
gledanih. Do danes je v Sloveniji svoj učni načrt dobilo samo eno medpred-
metno področje, in sicer t. i. kroskurikularno tematsko področje Okolj-
ska vzgoja kot vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj (Zupan et al.,
2008). V tem prenatrpanem sistemu mnogo različnih medpredmetnih vse-
bin med sabo tekmuje za vedno manjše drobce prostih in fleksibilnih ter-
minov. Zato okoljski vzgoji, vsaj v formalnem smislu, niti samostojni učni
načrt ni posebej pomagal, da bi zaživela, kot so si avtorji dokumenta to za-
mislili.
1.1.1 Razvojna narava spolne vzgoje
Večina učnih vsebin, ki jih danes obravnavamo v šolskem prostoru, je tam
zato, ker naj bi otroka opremila z znanjem za nadaljnjo izobraževalno oz.
poklicno pot, in ne izhaja iz osnovnih potreb otroka oz. mladostnika v po-
sameznem vzgojno-izobraževalnem obdobju (Krapp, 2005). Prav to pa je
ena glavnih posebnosti spolne vzgoje. Te v šolskem sistemu ne potrebuje-
mo, ker bi kasneje neposredno povečala posameznikovo konkurenčnost na
trgu dela kot v primeru večine ostalih predmetov. Otroci in mladostniki so
namreč ravno v času prehoda z osnovno na srednješolsko izobraževalno ra-
ven na višku pubertete (Christie in Viner, 2005), zato je vključevanje spolne
vzgoje v šolski sistem nujno iz čiste narave človeka. S tem pa spolna vzgoja
in druge podobne (mehke) veščine predstavljajo osnovo za konstruktivno
poučevanje ostalih (t. i. trdih) veščin (Haberland in Rogow, 2015).
1.1.2 Kompleksnost družbe
Ovira osnovnih (mehkih) in socialnih veščin, s katerimi ima vedno več po-
sameznikov težave, je ravno pri času in izkušnjah, ki so potrebne za njihov
razvoj in usvajanje. Še nedavno, pred tretjo (digitalno) industrijsko revo-
lucijo v 50. letih prejšnjega stoletja so ljudje živeli počasneje in bolj v sti-
ku z naravo, zato je bilo tudi več priložnosti za spontan razvoj tovrstnih
kompetenc na področju spolnosti in drugih osnovnih (mehkih) ter social-
nih veščin, a to še ne pomeni, da niso imeli težav z njimi (Szreter in Fisher,
2010). Danes pa v tehnološko napredni zahodni družbi za zdrav razvoj tudi
168
ki naj bi bile za posameznika nepogrešljive, da bo postal uspešen in družbe-
no odgovoren. To je že dolgo ena glavnih problematik šolskega prostora, ki
jo pogosto še vedno rešujemo nesistemsko, z dodajanjem novih vsebin, na-
mesto da bi posamezne vsebine raje obravnavali na različne načine (Sovič,
2019). V takem sistemu ostane mnogo pomembnih poudarkov in področij,
ki jih odločevalci ne prepoznajo kot ključne za uspeh posameznika, spre-
gledanih. Do danes je v Sloveniji svoj učni načrt dobilo samo eno medpred-
metno področje, in sicer t. i. kroskurikularno tematsko področje Okolj-
ska vzgoja kot vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj (Zupan et al.,
2008). V tem prenatrpanem sistemu mnogo različnih medpredmetnih vse-
bin med sabo tekmuje za vedno manjše drobce prostih in fleksibilnih ter-
minov. Zato okoljski vzgoji, vsaj v formalnem smislu, niti samostojni učni
načrt ni posebej pomagal, da bi zaživela, kot so si avtorji dokumenta to za-
mislili.
1.1.1 Razvojna narava spolne vzgoje
Večina učnih vsebin, ki jih danes obravnavamo v šolskem prostoru, je tam
zato, ker naj bi otroka opremila z znanjem za nadaljnjo izobraževalno oz.
poklicno pot, in ne izhaja iz osnovnih potreb otroka oz. mladostnika v po-
sameznem vzgojno-izobraževalnem obdobju (Krapp, 2005). Prav to pa je
ena glavnih posebnosti spolne vzgoje. Te v šolskem sistemu ne potrebuje-
mo, ker bi kasneje neposredno povečala posameznikovo konkurenčnost na
trgu dela kot v primeru večine ostalih predmetov. Otroci in mladostniki so
namreč ravno v času prehoda z osnovno na srednješolsko izobraževalno ra-
ven na višku pubertete (Christie in Viner, 2005), zato je vključevanje spolne
vzgoje v šolski sistem nujno iz čiste narave človeka. S tem pa spolna vzgoja
in druge podobne (mehke) veščine predstavljajo osnovo za konstruktivno
poučevanje ostalih (t. i. trdih) veščin (Haberland in Rogow, 2015).
1.1.2 Kompleksnost družbe
Ovira osnovnih (mehkih) in socialnih veščin, s katerimi ima vedno več po-
sameznikov težave, je ravno pri času in izkušnjah, ki so potrebne za njihov
razvoj in usvajanje. Še nedavno, pred tretjo (digitalno) industrijsko revo-
lucijo v 50. letih prejšnjega stoletja so ljudje živeli počasneje in bolj v sti-
ku z naravo, zato je bilo tudi več priložnosti za spontan razvoj tovrstnih
kompetenc na področju spolnosti in drugih osnovnih (mehkih) ter social-
nih veščin, a to še ne pomeni, da niso imeli težav z njimi (Szreter in Fisher,
2010). Danes pa v tehnološko napredni zahodni družbi za zdrav razvoj tudi
168
