Page 172 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 172
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: digitalizacija vzgoje in izobr aževanja ...
podrobneje opisano in razloženo v nadaljevanju poglavja, vključuje le šest
od skupno 19 predmetov oz. slaba tretjina (31,6 %). Nekoliko podrobnejša
časovna razčlemba pokaže, da je ta prostor še ožji, saj je tem šestim pred-
metom namenjenih 1.061,5 ure od skupno 7.740 oz. 7.841 ur, kolikor jih po-
sameznik preživi v osnovni šoli. Čeprav lahko seveda učitelj vsebine s pod-
ročja spolne vzgoje po lastni presoji vključuje tudi v ostale predmete, je z
vidika učnih načrtov za njihovo potencialno naslavljanje predvideno zgolj
dobrih 13,5 % časa. V srednješolskem izobraževanju pa je ta obseg še manj-
ši oz. skoraj zanemarljiv. Ti podatki zgolj potrjujejo v uvodu izpostavlje-
ne ugotovitve Evropske komisije (Picken, 2020: 8–9) in tezo, da Slovenija
ne izpolnjuje niti formalnih pogojev za celostno medpredmetno obravna-
vo spolne vzgoje.
3.1 Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje (pribl. 6–8 let)
3.1.1 Spoznavanje okolja
Opazimo lahko, da naj bi učenci pri predmetu spoznavanje okolja sicer res
že v 2. razredu pri tematskem sklopu odnosov spoznali, »da ljudje, ki živijo
ali delajo skupaj, vstopajo v določene medsebojne odnose (ljubezen, spošto-
vanje, skrb, prijateljstvo, sodelovanje ipd.)« (Kolar et al., 2011: 15) in »pozi-
tivno [doživljali], da si tako otroci kot odrasli ne glede na spol svobodno
izbiramo različne igre in igrače, vrste športa, zabave, prijatelje in prijatelji-
ce, poklic oziroma delo« (ibid.). Nato naj bi se v 3. razredu naučili »[upošte-
vati] različnost med ljudmi in enakost med spoloma« (ibid.: 23). V učbeni-
ških gradivih je enakost med spoloma največkrat predstavljena posredno
(Zorc-Maver in Pogorilić, 2022). Neposredneje pa sta naslovljena razmno-
ževanje in zgradba telesa. Glede na učni načrt naj bi otroci v okviru temat-
skega sklopa človek že v 1. razredu »[poznali] svoje telo in [znali] poime-
novati zunanje dele« (Kolar et al., 2011: 13), v 2. razredu pa »notranje dele
telesa« (ibid.). S tem naj bi v 3. razredu znali »preprosto [pojasniti], kako de-
luje človeško telo« (ibid.: 22), in vedeli, »kako otrok nastane, se razvija v ma-
teri, se rodi in raste ter kako se razmnožujejo druga živa bitja« (ibid.: 12).
Zaradi avtonomnosti interpretacije in izvedbe učnih načrtov pa pri tem ni
posebej navedeno, kaj vse to sploh pomeni oz. vključuje. Posledično spol-
nost in spolovila oz. t. i. spolni organi izpadejo iz obravnave na tej stopnji,
saj v učnih načrtih niso posebej omenjeni oz. opredeljeni.
172
podrobneje opisano in razloženo v nadaljevanju poglavja, vključuje le šest
od skupno 19 predmetov oz. slaba tretjina (31,6 %). Nekoliko podrobnejša
časovna razčlemba pokaže, da je ta prostor še ožji, saj je tem šestim pred-
metom namenjenih 1.061,5 ure od skupno 7.740 oz. 7.841 ur, kolikor jih po-
sameznik preživi v osnovni šoli. Čeprav lahko seveda učitelj vsebine s pod-
ročja spolne vzgoje po lastni presoji vključuje tudi v ostale predmete, je z
vidika učnih načrtov za njihovo potencialno naslavljanje predvideno zgolj
dobrih 13,5 % časa. V srednješolskem izobraževanju pa je ta obseg še manj-
ši oz. skoraj zanemarljiv. Ti podatki zgolj potrjujejo v uvodu izpostavlje-
ne ugotovitve Evropske komisije (Picken, 2020: 8–9) in tezo, da Slovenija
ne izpolnjuje niti formalnih pogojev za celostno medpredmetno obravna-
vo spolne vzgoje.
3.1 Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje (pribl. 6–8 let)
3.1.1 Spoznavanje okolja
Opazimo lahko, da naj bi učenci pri predmetu spoznavanje okolja sicer res
že v 2. razredu pri tematskem sklopu odnosov spoznali, »da ljudje, ki živijo
ali delajo skupaj, vstopajo v določene medsebojne odnose (ljubezen, spošto-
vanje, skrb, prijateljstvo, sodelovanje ipd.)« (Kolar et al., 2011: 15) in »pozi-
tivno [doživljali], da si tako otroci kot odrasli ne glede na spol svobodno
izbiramo različne igre in igrače, vrste športa, zabave, prijatelje in prijatelji-
ce, poklic oziroma delo« (ibid.). Nato naj bi se v 3. razredu naučili »[upošte-
vati] različnost med ljudmi in enakost med spoloma« (ibid.: 23). V učbeni-
ških gradivih je enakost med spoloma največkrat predstavljena posredno
(Zorc-Maver in Pogorilić, 2022). Neposredneje pa sta naslovljena razmno-
ževanje in zgradba telesa. Glede na učni načrt naj bi otroci v okviru temat-
skega sklopa človek že v 1. razredu »[poznali] svoje telo in [znali] poime-
novati zunanje dele« (Kolar et al., 2011: 13), v 2. razredu pa »notranje dele
telesa« (ibid.). S tem naj bi v 3. razredu znali »preprosto [pojasniti], kako de-
luje človeško telo« (ibid.: 22), in vedeli, »kako otrok nastane, se razvija v ma-
teri, se rodi in raste ter kako se razmnožujejo druga živa bitja« (ibid.: 12).
Zaradi avtonomnosti interpretacije in izvedbe učnih načrtov pa pri tem ni
posebej navedeno, kaj vse to sploh pomeni oz. vključuje. Posledično spol-
nost in spolovila oz. t. i. spolni organi izpadejo iz obravnave na tej stopnji,
saj v učnih načrtih niso posebej omenjeni oz. opredeljeni.
172
