Page 176 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 176
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: digitalizacija vzgoje in izobr aževanja ...
de na vlogo žensk in moških v družbi in ovrednotili spreminjanje moškosti
in ženskosti v sodobnih družbah« (ibid.) Pri poglavju »Religija in verovanj-
ski sistemi« je kot posebno znanje omenjena »primerjalna analiza različ-
nih religijskih sistemov – stvarjenje, odnos do smrti, do nasprotnega spola,
do narave, do spolnosti« (ibid.: 14). Poglavje »Odklonskosti in kriminalite-
te« pa naj bi obravnavalo tudi »odnos med kriminaliteto in spolom« (ibid.).
3.4.2 Vzgoja za zdravje za otroke in mladostnike (VZOM)
Razen tega pa je stanje pri srednješolcih podobno kot pri osnovnošolcih –
spolnost je v okviru VZOM na sistematskih pregledih bolj kot ne zreduci-
rana na zdravstveni vidik. Posebej poudarjena so predvsem tveganja, po-
vezana s spolno aktivnostjo – torej neželena nosečnost in SPB. Gradiva za
program VZOM, ki jih sicer lahko najdemo na spletnih straneh NIJZ in
nekaterih zdravstvenih zavodov, niso na nikakršen način regulirana, kot je
to značilno za učne načrte ali učbenike. Nekatera gradiva sicer v izjemno
omejenem obsegu omenjajo tudi homoseksualnost kot normalen del spol-
ne pluralnosti v družbi (Klanšček et al., 2015: 98–99), vendar pa gre v popla-
vi različnih učnih gradiv zgolj za kratek odstavek, katerega sporočilo in po-
men se popolnoma izgubita v kopici ostalih informacij. Biseksualnost pa je
ponovno popolnoma neopažena, zato ni presenetljivo, da so ta učna gradi-
va kljub najboljšim namenom z več vidikov problematična. Podobno kot
učbeniki za biologijo v 8. razredu osnovne šole namreč poudarjajo ter kre-
pijo posamezne spolne stereotipe. Ob prebiranju brošure Ljubezen in spol-
nost lahko hitro naletimo na stavek: »Odločitev za spolne odnose je pogos-
to prezgodnja, zato velja, čim kasneje, tem bolje« (Hafner in Torkar, 2017:
4), ki več kot očitno po nepotrebnem demonizira spolno aktivnost.
4. Diskusija
4.1 Glavne problematike
4.1.1 Negativen pristop k spolnosti
Kot smo ugotovili z analizo, se večina učnih vsebin, ki so predvidene z uč-
nim načrtom, osredotoča predvsem na tveganja, povezana s spolnostjo.
Mladostniki pa se v tem obdobju spogledujejo s tem področjem predvsem
zato, ker jim vzbuja pozitivne občutke, kar je tudi eden od glavnih razlogov,
zakaj je treba tovrstne vsebine vključiti v učne načrte in s tem v obravnavo.
Za mladostnike v času pubertete je namreč značilno, da so precej usmerje-
ni vase in svoje ugodje, težje odlagajo nagrado in ne prakticirajo vedenj, ki
176
de na vlogo žensk in moških v družbi in ovrednotili spreminjanje moškosti
in ženskosti v sodobnih družbah« (ibid.) Pri poglavju »Religija in verovanj-
ski sistemi« je kot posebno znanje omenjena »primerjalna analiza različ-
nih religijskih sistemov – stvarjenje, odnos do smrti, do nasprotnega spola,
do narave, do spolnosti« (ibid.: 14). Poglavje »Odklonskosti in kriminalite-
te« pa naj bi obravnavalo tudi »odnos med kriminaliteto in spolom« (ibid.).
3.4.2 Vzgoja za zdravje za otroke in mladostnike (VZOM)
Razen tega pa je stanje pri srednješolcih podobno kot pri osnovnošolcih –
spolnost je v okviru VZOM na sistematskih pregledih bolj kot ne zreduci-
rana na zdravstveni vidik. Posebej poudarjena so predvsem tveganja, po-
vezana s spolno aktivnostjo – torej neželena nosečnost in SPB. Gradiva za
program VZOM, ki jih sicer lahko najdemo na spletnih straneh NIJZ in
nekaterih zdravstvenih zavodov, niso na nikakršen način regulirana, kot je
to značilno za učne načrte ali učbenike. Nekatera gradiva sicer v izjemno
omejenem obsegu omenjajo tudi homoseksualnost kot normalen del spol-
ne pluralnosti v družbi (Klanšček et al., 2015: 98–99), vendar pa gre v popla-
vi različnih učnih gradiv zgolj za kratek odstavek, katerega sporočilo in po-
men se popolnoma izgubita v kopici ostalih informacij. Biseksualnost pa je
ponovno popolnoma neopažena, zato ni presenetljivo, da so ta učna gradi-
va kljub najboljšim namenom z več vidikov problematična. Podobno kot
učbeniki za biologijo v 8. razredu osnovne šole namreč poudarjajo ter kre-
pijo posamezne spolne stereotipe. Ob prebiranju brošure Ljubezen in spol-
nost lahko hitro naletimo na stavek: »Odločitev za spolne odnose je pogos-
to prezgodnja, zato velja, čim kasneje, tem bolje« (Hafner in Torkar, 2017:
4), ki več kot očitno po nepotrebnem demonizira spolno aktivnost.
4. Diskusija
4.1 Glavne problematike
4.1.1 Negativen pristop k spolnosti
Kot smo ugotovili z analizo, se večina učnih vsebin, ki so predvidene z uč-
nim načrtom, osredotoča predvsem na tveganja, povezana s spolnostjo.
Mladostniki pa se v tem obdobju spogledujejo s tem področjem predvsem
zato, ker jim vzbuja pozitivne občutke, kar je tudi eden od glavnih razlogov,
zakaj je treba tovrstne vsebine vključiti v učne načrte in s tem v obravnavo.
Za mladostnike v času pubertete je namreč značilno, da so precej usmerje-
ni vase in svoje ugodje, težje odlagajo nagrado in ne prakticirajo vedenj, ki
176
