Page 165 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 165
https://w w w.doi.org/10.32320/978-961-270-351-6.165-182
Kvalitativna analiza vsebin s področja spolne
vzgoje v učnih načrtih
Tim Prezelj
1. Uvod1
Težava, s katero se srečujemo v Sloveniji in številnih drugih državah po
svetu, je predvsem razumevanje pojma spolnost, s tem pa tudi spolne vzgo-
je (Ketting in Ivanova, 2018; Picken, 2020). Ker gre za izrazito transdisci-
plinarno področje, ki v Sloveniji ni posebej sistematizirano, ne vemo zares,
kaj sodi v njegov okvir. Različne skupine strokovnjakov, kot so zdravstve-
ni in medicinski delavci, sociologi, pedagogi, psihologi ipd., si spolno vzgo-
jo in njen vsebinski okvir predstavljajo zelo različno. Poleg tega nas za-
radi slabe politične in posledično finančne podpore pesti pomanjkanje
strokovnjakov ter raziskav na tem področju. Mednarodna skupnost preko
organizacij, kot so UNESCO (International technical guidance on sexuality
education, 2018), Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) (World Health
Organisation – WHO) (Standards for Sexuality Education in Europe, 2010a)
in Rutgers (Bonjour in Van Der Vlugt: Comprehensive sexuality education
– white paper, 2018), s pripravo smernic in standardov za celostno spolno
vzgojo temu področju v zadnjem času sicer posveča vedno več pozornos-
ti in poudarja njegov pomen. Čeprav enotne definicije spolne vzgoje ni, je
ta v vseh prej omenjenih dokumentih opredeljena na enak način. Povsod
se poudarja celosten, transdisciplinaren pristop, torej obravnava tako ko-
gnitivnih, č ustvenih, socialnih kot tudi telesnih vidikov. S tem bi se mora-
1 Moška slovnična oblika se v celotnem prispevku uporablja spolno nevtralno in se
nanaša na vse spole enakovredno.
165
Kvalitativna analiza vsebin s področja spolne
vzgoje v učnih načrtih
Tim Prezelj
1. Uvod1
Težava, s katero se srečujemo v Sloveniji in številnih drugih državah po
svetu, je predvsem razumevanje pojma spolnost, s tem pa tudi spolne vzgo-
je (Ketting in Ivanova, 2018; Picken, 2020). Ker gre za izrazito transdisci-
plinarno področje, ki v Sloveniji ni posebej sistematizirano, ne vemo zares,
kaj sodi v njegov okvir. Različne skupine strokovnjakov, kot so zdravstve-
ni in medicinski delavci, sociologi, pedagogi, psihologi ipd., si spolno vzgo-
jo in njen vsebinski okvir predstavljajo zelo različno. Poleg tega nas za-
radi slabe politične in posledično finančne podpore pesti pomanjkanje
strokovnjakov ter raziskav na tem področju. Mednarodna skupnost preko
organizacij, kot so UNESCO (International technical guidance on sexuality
education, 2018), Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) (World Health
Organisation – WHO) (Standards for Sexuality Education in Europe, 2010a)
in Rutgers (Bonjour in Van Der Vlugt: Comprehensive sexuality education
– white paper, 2018), s pripravo smernic in standardov za celostno spolno
vzgojo temu področju v zadnjem času sicer posveča vedno več pozornos-
ti in poudarja njegov pomen. Čeprav enotne definicije spolne vzgoje ni, je
ta v vseh prej omenjenih dokumentih opredeljena na enak način. Povsod
se poudarja celosten, transdisciplinaren pristop, torej obravnava tako ko-
gnitivnih, č ustvenih, socialnih kot tudi telesnih vidikov. S tem bi se mora-
1 Moška slovnična oblika se v celotnem prispevku uporablja spolno nevtralno in se
nanaša na vse spole enakovredno.
165
