Page 166 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 166
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: digitalizacija vzgoje in izobr aževanja ...
li posamezniki začeti seznanjati že zgodaj v otroštvu in nato nadaljevati iz-
obraževanje skozi celo življenje oz. vsaj izobraževanje. Posebej izpostavljen
je pomen razumevanja pozitivne naravnanosti do in uživanja v spolnosti za
vzpostavljanje izpolnjujočih ter varnih odnosov in prevzem odgovornosti
za spolno zdravje ter dobro počutje sebe in drugih (Standards for Sexuality
Education in Europe, 2010a: 20).
Omenjeni dokumenti, ki so pripravljeni za evropski kulturni prostor,
torej vključno s Slovenijo, vsebujejo tudi navodila za implementacijo v na-
cionalne programe (Standards for Sexuality Education in Europe, 2010b) in
so prevedeni v več svetovnih jezikov, med katerimi pa ni slovenščine. Kljub
temu da imamo s tem praktično vse prineseno že na pladnju, v Sloveniji še
vedno nimamo strategije, kako te sicer že dobro desetletje stare medna-
rodne smernice vključiti v naš šolski sistem in tako dolgoročno izboljšati
spolno zdravje ter počutje prebivalcev. Pravzaprav nimamo niti informacij
o tem, kako in v kolikšni meri so vsebine spolne vzgoje formalno vključe-
ne v obstoječi šolski sistem. Zato smo si v prvi tovrstni raziskavi v Sloveni-
ji zadali cilj sistematično analizirati obravnavo spolne vzgoje po smerni-
cah UNESCA in SZO v učnih načrtih obveznih predmetov slovenskega
osnovno- ter srednješolskega izobraževalnega sistema. Poleg tega smo v
analizo vključili tudi program Vzgoje za zdravje za otroke in mladostni-
ke (VZOM), ki ga koordinira Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)
in poteka v sklopu obveznih sistematskih pregledov. Glavno vprašanje, na
katerega smo pri tem želeli odgovoriti, je torej, kakšno je stanje na podro-
čju spolne vzgoje v splošnem slovenskem kurikulu glede na sodobne med-
narodne standarde. Izsledki naše raziskave, ki ponujajo informacije o ob-
stoječem stanju, bi tako lahko predstavljali prvi korak k njegovi izboljšavi,
razvoju in primerni integraciji v formalni šolski sistem. Nekaj informacij
o organizaciji in položaju spolne vzgoje po svetu sicer imamo iz mednaro-
dnih raziskav. Med najpomembnejšimi in aktualnimi sta primerjalna raz-
iskava BZgA2 in IPPF EN3 (Ketting in Ivanova, 2018), v kateri med 25 dr-
žavami zaman iščemo Slovenijo, in podobna raziskava Evropske komisije
(Picken, 2020), ki pa zaradi neobstoja ali nedostopnosti ustreznih podatkov
Slovenijo zajema le delno. Ugotovitev Evropske komisije, da spolnost znot-
raj slovenskega šolskega prostora obravnavamo izrazito (hetero)normativ-
2 Nemški zvezni center za zdravstveno vzgojo (Die Bundeszentrale für gesundheitli-
che Aufklärung – BZgA).
3 Evropska mreža mednarodne zveze za načrtovanje družine (International Planned
Parenthood Federation European Network – IPPF EN).
166
li posamezniki začeti seznanjati že zgodaj v otroštvu in nato nadaljevati iz-
obraževanje skozi celo življenje oz. vsaj izobraževanje. Posebej izpostavljen
je pomen razumevanja pozitivne naravnanosti do in uživanja v spolnosti za
vzpostavljanje izpolnjujočih ter varnih odnosov in prevzem odgovornosti
za spolno zdravje ter dobro počutje sebe in drugih (Standards for Sexuality
Education in Europe, 2010a: 20).
Omenjeni dokumenti, ki so pripravljeni za evropski kulturni prostor,
torej vključno s Slovenijo, vsebujejo tudi navodila za implementacijo v na-
cionalne programe (Standards for Sexuality Education in Europe, 2010b) in
so prevedeni v več svetovnih jezikov, med katerimi pa ni slovenščine. Kljub
temu da imamo s tem praktično vse prineseno že na pladnju, v Sloveniji še
vedno nimamo strategije, kako te sicer že dobro desetletje stare medna-
rodne smernice vključiti v naš šolski sistem in tako dolgoročno izboljšati
spolno zdravje ter počutje prebivalcev. Pravzaprav nimamo niti informacij
o tem, kako in v kolikšni meri so vsebine spolne vzgoje formalno vključe-
ne v obstoječi šolski sistem. Zato smo si v prvi tovrstni raziskavi v Sloveni-
ji zadali cilj sistematično analizirati obravnavo spolne vzgoje po smerni-
cah UNESCA in SZO v učnih načrtih obveznih predmetov slovenskega
osnovno- ter srednješolskega izobraževalnega sistema. Poleg tega smo v
analizo vključili tudi program Vzgoje za zdravje za otroke in mladostni-
ke (VZOM), ki ga koordinira Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)
in poteka v sklopu obveznih sistematskih pregledov. Glavno vprašanje, na
katerega smo pri tem želeli odgovoriti, je torej, kakšno je stanje na podro-
čju spolne vzgoje v splošnem slovenskem kurikulu glede na sodobne med-
narodne standarde. Izsledki naše raziskave, ki ponujajo informacije o ob-
stoječem stanju, bi tako lahko predstavljali prvi korak k njegovi izboljšavi,
razvoju in primerni integraciji v formalni šolski sistem. Nekaj informacij
o organizaciji in položaju spolne vzgoje po svetu sicer imamo iz mednaro-
dnih raziskav. Med najpomembnejšimi in aktualnimi sta primerjalna raz-
iskava BZgA2 in IPPF EN3 (Ketting in Ivanova, 2018), v kateri med 25 dr-
žavami zaman iščemo Slovenijo, in podobna raziskava Evropske komisije
(Picken, 2020), ki pa zaradi neobstoja ali nedostopnosti ustreznih podatkov
Slovenijo zajema le delno. Ugotovitev Evropske komisije, da spolnost znot-
raj slovenskega šolskega prostora obravnavamo izrazito (hetero)normativ-
2 Nemški zvezni center za zdravstveno vzgojo (Die Bundeszentrale für gesundheitli-
che Aufklärung – BZgA).
3 Evropska mreža mednarodne zveze za načrtovanje družine (International Planned
Parenthood Federation European Network – IPPF EN).
166
