Page 98 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 98
obalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi
Če povzamemo rezultate, ugotovimo, da je pojasnjevalna moč
globalnih kompetenc največja pri pojasnjevanju dosežkov iz branja, temu
pa sledita naravoslovje in matematika. Na vse tri vrste dosežkov ima naj-
večji negativen učinek učenčevo zaznavanje diskriminatornega vedenja
učiteljev, pri pojasnjevanju dosežka iz matematike in naravoslovja pa ima
največji pozitiven učinek učenčeva zaznana samoučinkovitost pri pojasnje-
vanju globalnih vprašanj. Poleg že omenjenega dejavnika sta pri pojasnje-
vanju dosežka iz branja najbolj učinkovala še učenčeva spretnost medkul-
turne komunikacije in spoštovanje ljudi iz drugih kultur. Pri pojasnjevanju
dosežkov iz matematike in naravoslovja je rezultatom skupno tudi to, da sta
se kot neznačilna napovednika potrdila odnos do priseljencev in spretnost
miselnega prilagajanja, pri pojasnjevanju dosežkov iz branja pa sta se kot
neznačilna napovednika potrdila zanimanje za spoznavanje drugih kultur
in razumevanje perspektive drugih.
Globalne kompetence kot preplet znanja, spretnosti, stališč
in vrednot
Rezultate opisne statistike, tj. povprečne vrednosti mednarodno primerlji-
vih indeksov za samooceno stališč in povprečne vrednosti dispozicij učen-
cev na področju globalnih kompetenc v Sloveniji v primerjavi s povprečjem
držav članic OECD, kot tudi povezanost med različnimi vidiki poroča-
nih stališč in dispozicij učencev na področju globalnih kompetenc smo že
predstavili v prejšnjih poglavjih. V tem razdelku nas podrobneje zanima
predvsem povezanost zaznanega zavedanja učencev o globalnih vpraša-
njih, njihove odzivnosti na globalna vprašanja, zaznane samoučinkovitosti
pri pojasnjevanju globalnih vprašanj in njihovega odnosa do priseljencev.
Predvsem nas zanimajo učinki zaznanega zavedanja učencev o globalnih
vprašanjih pri pojasnjevanju njihove odzivnosti na globalna vprašanja,
zaznane samoučinkovitosti pri pojasnjevanju globalnih vprašanj in njiho-
vega odnosa do priseljencev.
Pri ocenjevanju učinka zaznanega zavedanja učencev o globalnih
vprašanjih pri pojasnjevanju njihove odzivnosti na globalna vprašanja (ta-
bela 15) so rezultati potrdili, da je zaznano zavedanje učencev o globalnih
vprašanjih značilen napovednik njihove odzivnosti na globalna vprašanja.
Povečanje indeksa zaznanega zavedanja učencev o globalnih vprašanjih za
eno enoto ustreza povečanju indeksa odzivnosti na globalna vprašanja za
0,26, kar lahko štejemo za zmeren učinek. Z indeksom učenčevega zazna-
98
Če povzamemo rezultate, ugotovimo, da je pojasnjevalna moč
globalnih kompetenc največja pri pojasnjevanju dosežkov iz branja, temu
pa sledita naravoslovje in matematika. Na vse tri vrste dosežkov ima naj-
večji negativen učinek učenčevo zaznavanje diskriminatornega vedenja
učiteljev, pri pojasnjevanju dosežka iz matematike in naravoslovja pa ima
največji pozitiven učinek učenčeva zaznana samoučinkovitost pri pojasnje-
vanju globalnih vprašanj. Poleg že omenjenega dejavnika sta pri pojasnje-
vanju dosežka iz branja najbolj učinkovala še učenčeva spretnost medkul-
turne komunikacije in spoštovanje ljudi iz drugih kultur. Pri pojasnjevanju
dosežkov iz matematike in naravoslovja je rezultatom skupno tudi to, da sta
se kot neznačilna napovednika potrdila odnos do priseljencev in spretnost
miselnega prilagajanja, pri pojasnjevanju dosežkov iz branja pa sta se kot
neznačilna napovednika potrdila zanimanje za spoznavanje drugih kultur
in razumevanje perspektive drugih.
Globalne kompetence kot preplet znanja, spretnosti, stališč
in vrednot
Rezultate opisne statistike, tj. povprečne vrednosti mednarodno primerlji-
vih indeksov za samooceno stališč in povprečne vrednosti dispozicij učen-
cev na področju globalnih kompetenc v Sloveniji v primerjavi s povprečjem
držav članic OECD, kot tudi povezanost med različnimi vidiki poroča-
nih stališč in dispozicij učencev na področju globalnih kompetenc smo že
predstavili v prejšnjih poglavjih. V tem razdelku nas podrobneje zanima
predvsem povezanost zaznanega zavedanja učencev o globalnih vpraša-
njih, njihove odzivnosti na globalna vprašanja, zaznane samoučinkovitosti
pri pojasnjevanju globalnih vprašanj in njihovega odnosa do priseljencev.
Predvsem nas zanimajo učinki zaznanega zavedanja učencev o globalnih
vprašanjih pri pojasnjevanju njihove odzivnosti na globalna vprašanja,
zaznane samoučinkovitosti pri pojasnjevanju globalnih vprašanj in njiho-
vega odnosa do priseljencev.
Pri ocenjevanju učinka zaznanega zavedanja učencev o globalnih
vprašanjih pri pojasnjevanju njihove odzivnosti na globalna vprašanja (ta-
bela 15) so rezultati potrdili, da je zaznano zavedanje učencev o globalnih
vprašanjih značilen napovednik njihove odzivnosti na globalna vprašanja.
Povečanje indeksa zaznanega zavedanja učencev o globalnih vprašanjih za
eno enoto ustreza povečanju indeksa odzivnosti na globalna vprašanja za
0,26, kar lahko štejemo za zmeren učinek. Z indeksom učenčevega zazna-
98
