Page 103 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 103
empirični del
no postavk razen tistih, ki se nanašata na učenje o medsebojni povezanosti
gospodarstev držav in branje časopisa ter iskanja novic po spletu med pou-
kom, kjer je delež tistih, ki se s postavko strinjajo, znotraj obeh skupin zelo
podoben.
Podobno kot pri primerjavi razlik v priložnostih za usvajanje glede
na spol in SES je bilo ugotovljeno tudi pri primerjavi razlik glede na status
priseljenca, saj so tako učenci s statusom priseljenca kot tudi tisti brez tega
statusa v najvišjem odstotku izrazili strinjanje s postavko, ki se nanaša na
učenje o drugih kulturah pri pouku (74 % učencev s statusom priseljenca in
63 % učencev brez statusa), in s postavko, ki se nanaša na učenje glede reše-
vanja sporov z drugimi ljudmi (60 % učencev s statusom priseljenca in 54 %
učencev brez statusa). Učenci s statusom priseljenca so v podobno visokem
odstotku izrazili tudi strinjanje s postavko, ki se nanaša na učenje sporazu-
mevanja z ljudmi z drugačnim kulturnim ozadjem pri pouku (61 %). Tako
učenci s statusom kot tudi brez statusa priseljenca so se v najnižjem odstot-
ku strinjali s postavkama, da pri pouku berejo časopise in iščejo novice po
spletu (36 % učencev s statusom priseljenca in 25 % učencev brez statusa) in
da jih profesorji večkrat vprašajo za mnenje o mednarodnih novicah (35 %
učencev s statusom priseljenca in 30 % učencev brez statusa). Rezultati za
obe skupini učencev pri vseh postavkah kažejo, da je v primerjavi z učen-
ci brez statusa priseljenca več učencev s statusom priseljenca izrazilo strin-
janje pri čisto vseh vključenih postavkah.
Tudi rezultati ugotavljanja razlik v priložnostih za usvajanje global-
nih kompetenc med učenci z visokimi in nizkimi dosežki pri preizkusu iz
branja v raziskavi PISA kažejo, da so se učenci iz obeh skupin v najvišjem
odstotku strinjali s postavkama, ki se nanašata na učenje o drugačnih kul-
turah pri pouku (73 % učencev z visokimi dosežki in 63 % učencev z nizki-
mi) in učenje o reševanju sporov z drugimi ljudmi (52 % učencev z visokimi
in 57 % učencev z nizkimi dosežki). Tako učenci z visokimi kot tudi nizki-
mi dosežki so v najnižjem odstotku izrazili strinjanje s postavko, da med
poukom berejo časopise in iščejo novice po spletu ter skupaj gledajo poro-
čila (14 % učencev z visokimi in 41 % z nizkimi dosežki), in s postavko, da
se vse šolsko leto udeležujejo prireditev, ki slavijo kulturno raznolikost (23
% z visokimi in 45 % z nizkimi dosežki). Primerjava rezultatov obeh skupin
pri vseh postavkah kaže, da se je z vsemi vključenimi postavkami strinjal
višji odstotek učencev z nizkimi dosežki razen s postavko, ki se nanaša na
učenje o drugih kulturah.
103
no postavk razen tistih, ki se nanašata na učenje o medsebojni povezanosti
gospodarstev držav in branje časopisa ter iskanja novic po spletu med pou-
kom, kjer je delež tistih, ki se s postavko strinjajo, znotraj obeh skupin zelo
podoben.
Podobno kot pri primerjavi razlik v priložnostih za usvajanje glede
na spol in SES je bilo ugotovljeno tudi pri primerjavi razlik glede na status
priseljenca, saj so tako učenci s statusom priseljenca kot tudi tisti brez tega
statusa v najvišjem odstotku izrazili strinjanje s postavko, ki se nanaša na
učenje o drugih kulturah pri pouku (74 % učencev s statusom priseljenca in
63 % učencev brez statusa), in s postavko, ki se nanaša na učenje glede reše-
vanja sporov z drugimi ljudmi (60 % učencev s statusom priseljenca in 54 %
učencev brez statusa). Učenci s statusom priseljenca so v podobno visokem
odstotku izrazili tudi strinjanje s postavko, ki se nanaša na učenje sporazu-
mevanja z ljudmi z drugačnim kulturnim ozadjem pri pouku (61 %). Tako
učenci s statusom kot tudi brez statusa priseljenca so se v najnižjem odstot-
ku strinjali s postavkama, da pri pouku berejo časopise in iščejo novice po
spletu (36 % učencev s statusom priseljenca in 25 % učencev brez statusa) in
da jih profesorji večkrat vprašajo za mnenje o mednarodnih novicah (35 %
učencev s statusom priseljenca in 30 % učencev brez statusa). Rezultati za
obe skupini učencev pri vseh postavkah kažejo, da je v primerjavi z učen-
ci brez statusa priseljenca več učencev s statusom priseljenca izrazilo strin-
janje pri čisto vseh vključenih postavkah.
Tudi rezultati ugotavljanja razlik v priložnostih za usvajanje global-
nih kompetenc med učenci z visokimi in nizkimi dosežki pri preizkusu iz
branja v raziskavi PISA kažejo, da so se učenci iz obeh skupin v najvišjem
odstotku strinjali s postavkama, ki se nanašata na učenje o drugačnih kul-
turah pri pouku (73 % učencev z visokimi dosežki in 63 % učencev z nizki-
mi) in učenje o reševanju sporov z drugimi ljudmi (52 % učencev z visokimi
in 57 % učencev z nizkimi dosežki). Tako učenci z visokimi kot tudi nizki-
mi dosežki so v najnižjem odstotku izrazili strinjanje s postavko, da med
poukom berejo časopise in iščejo novice po spletu ter skupaj gledajo poro-
čila (14 % učencev z visokimi in 41 % z nizkimi dosežki), in s postavko, da
se vse šolsko leto udeležujejo prireditev, ki slavijo kulturno raznolikost (23
% z visokimi in 45 % z nizkimi dosežki). Primerjava rezultatov obeh skupin
pri vseh postavkah kaže, da se je z vsemi vključenimi postavkami strinjal
višji odstotek učencev z nizkimi dosežki razen s postavko, ki se nanaša na
učenje o drugih kulturah.
103
