Page 92 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 92
obalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi
Občutek pripadnosti šoli kot napovednik globalnih kompetenc
učencev in učenk
V okviru preverjanja napovednikov globalnih kompetenc in pozneje tudi
dosežkov pri preizkusih v raziskavi PISA smo najprej preverili stopnjo po-
vezanosti med vključenimi spremenljivkami. Rezultati (tabela 10) kažejo,
da so vrednosti koeficienta povezanosti med vsemi vključenimi spremen-
ljivkami večinoma pozitivne ter nizke do zmerne in v nobenem primeru
ne presegajo vrednosti 0,50 (razen dosežkov iz branja, matematike in na-
ravoslovja, ki pa v modele niso vključeni kot hkratni napovedniki), kar je z
vidika preverjanja multikolinearnosti ugoden podatek. Najvišje vrednosti
koeficientov povezanosti so med indeksom samoučinkovitosti pri pojasn-
jevanju globalnih vprašanj in indeksom zavedanja o globalnih vprašanjih
ter med indeksom spoštovanja ljudi iz drugih kultur in indeksoma odnosa
do priseljencev in zanimanja za spoznavanje drugih kultur. Indeks zazna-
vanja diskriminatornega vedenja učiteljev se z vsemi preostalimi indeksi
globalnih kompetenc povezuje negativno, kar pomeni, da so učenci, ki so
se na lestvicah globalnih kompetenc v povprečju ocenili bolj pozitivno,
poročali o nižjem zaznanem diskriminatornem vedenju učiteljev.
Pri ugotavljanju povezanosti med občutkom pripadnosti šoli in global-
nimi kompetencami učencev in učenk nadaljnji rezultati (tabela 11) kažejo,
da je občutek pripadnosti šoli značilen napovednik vseh obravnavanih glo-
balnih kompetenc učencev in učenk razen zanimanja za spoznavanje dru-
gih kultur. Največji učinek občutka pripadnosti šoli opazimo pri pojasn-
jevanju indeksa spretnosti miselnega prilagajanja, kjer se eno enoto višja
vrednost indeksa občutka pripadnosti šoli povezuje s povišanjem vrednosti
indeksa spretnosti miselnega prilagajanja za 0,24, z indeksom občutka pri-
padnosti šoli pa pojasnimo pet odstotkov variabilnosti tega indeksa. Več-
je učinke zaznanega občutka pripadnosti šoli opazimo tudi pri pojasnje-
vanju indeksa zaznanega diskriminatornega vedenja učiteljev, kjer se eno
enoto višja vrednost indeksa občutka pripadnosti šoli povezuje z znižan-
jem vrednosti indeksa zaznavanja diskriminatornega vedenja učiteljev za
–0,16, in pri pojasnjevanju indeksov zavedanja o globalnih vprašanjih in
spoštovanja ljudi iz drugih kultur, kjer se eno enoto višja vrednost indek-
sa občutka pripadnosti šoli povezuje s povišanjem vrednosti omenjenih in-
deksov za 0,15.
92
Občutek pripadnosti šoli kot napovednik globalnih kompetenc
učencev in učenk
V okviru preverjanja napovednikov globalnih kompetenc in pozneje tudi
dosežkov pri preizkusih v raziskavi PISA smo najprej preverili stopnjo po-
vezanosti med vključenimi spremenljivkami. Rezultati (tabela 10) kažejo,
da so vrednosti koeficienta povezanosti med vsemi vključenimi spremen-
ljivkami večinoma pozitivne ter nizke do zmerne in v nobenem primeru
ne presegajo vrednosti 0,50 (razen dosežkov iz branja, matematike in na-
ravoslovja, ki pa v modele niso vključeni kot hkratni napovedniki), kar je z
vidika preverjanja multikolinearnosti ugoden podatek. Najvišje vrednosti
koeficientov povezanosti so med indeksom samoučinkovitosti pri pojasn-
jevanju globalnih vprašanj in indeksom zavedanja o globalnih vprašanjih
ter med indeksom spoštovanja ljudi iz drugih kultur in indeksoma odnosa
do priseljencev in zanimanja za spoznavanje drugih kultur. Indeks zazna-
vanja diskriminatornega vedenja učiteljev se z vsemi preostalimi indeksi
globalnih kompetenc povezuje negativno, kar pomeni, da so učenci, ki so
se na lestvicah globalnih kompetenc v povprečju ocenili bolj pozitivno,
poročali o nižjem zaznanem diskriminatornem vedenju učiteljev.
Pri ugotavljanju povezanosti med občutkom pripadnosti šoli in global-
nimi kompetencami učencev in učenk nadaljnji rezultati (tabela 11) kažejo,
da je občutek pripadnosti šoli značilen napovednik vseh obravnavanih glo-
balnih kompetenc učencev in učenk razen zanimanja za spoznavanje dru-
gih kultur. Največji učinek občutka pripadnosti šoli opazimo pri pojasn-
jevanju indeksa spretnosti miselnega prilagajanja, kjer se eno enoto višja
vrednost indeksa občutka pripadnosti šoli povezuje s povišanjem vrednosti
indeksa spretnosti miselnega prilagajanja za 0,24, z indeksom občutka pri-
padnosti šoli pa pojasnimo pet odstotkov variabilnosti tega indeksa. Več-
je učinke zaznanega občutka pripadnosti šoli opazimo tudi pri pojasnje-
vanju indeksa zaznanega diskriminatornega vedenja učiteljev, kjer se eno
enoto višja vrednost indeksa občutka pripadnosti šoli povezuje z znižan-
jem vrednosti indeksa zaznavanja diskriminatornega vedenja učiteljev za
–0,16, in pri pojasnjevanju indeksov zavedanja o globalnih vprašanjih in
spoštovanja ljudi iz drugih kultur, kjer se eno enoto višja vrednost indek-
sa občutka pripadnosti šoli povezuje s povišanjem vrednosti omenjenih in-
deksov za 0,15.
92
