Page 87 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 87
empirični del
bolj pozitivno kot učenci in učenke, ki niso poročali o statusu priseljenca.
To velja tako za primerjavo med učenci in učenkami v Sloveniji kot tudi za
primerjavo slovenskih učencev in učenk s statusom priseljenca s povpre-
čjem držav OECD. Učenci in učenke, ki niso poročali o statusu priseljen-
ca, so se najbolj pozitivno ocenili na lestvicah razumevanja perspektive
drugih, zavedanja o globalnih vprašanjih in spretnosti miselnega prilaga-
janja, najbolj negativno pa na lestvicah spretnosti medkulturne komuni-
kacije, zanimanja za spoznavanje drugih kultur in odzivnosti na globalna
vprašanja. Na slednji lestvici so se najbolj negativno ocenili tudi učenci in
učenke s statusom priseljenca prve generacije, a precej bolj pod povpreč-
jem držav OECD kot učenci brez statusa priseljenca. Precejšnja razlika se
je pokazala tudi na področju ocene diskriminatornega vedenja učiteljev,
saj so učenci in učenke s statusom priseljenca prve generacije poročali o
precej bolj diskriminatornem vedenju učiteljev kot učenci in učenke brez
statusa priseljenca.
Razlike v globalnih kompetencah učencev in učenk
glede na socialno-ekonomsko ozadje
Primerjava rezultatov učencev in učenk z visokim in nizkim SES kaže (ta-
bela 6), da so se učenci in učenke z visokim SES na vseh vključenih lestvi-
cah ocenili precej bolj pozitivno kot njihovi vrstniki z nizkim SES. To ve-
lja tako za primerjavo učencev in učenk v Sloveniji kot tudi za primerjavo
rezultatov slovenskih učencev in učenk z visokim SES s povprečjem držav
OECD. Učenci in učenke z visokim SES so se v povprečju najbolj pozitiv-
no ocenili na lestvicah, ki se nanašajo na zavedanje o globalnih vprašanjih
in samoučinkovitost pri pojasnjevanju globalnih vprašanj, najbolj negativ-
no, a še vedno nad povprečjem držav OECD, pa na lestvicah, ki se nana-
šajo na odzivnost na globalna vprašanja, spretnost medkulturne komuni-
kacije in odnos do priseljencev. Nasprotno so se učenci in učenke z nizkim
SES najbolj pozitivno, a še vedno pod povprečjem držav OECD, ocenili na
lestvicah razumevanja perspektive drugih in odnosa do priseljencev, naj-
bolj negativno pa na lestvicah samoučinkovitosti pri pojasnjevanju global-
nih vprašanj, zavedanja o globalnih vprašanjih in spretnosti medkulturne
komunikacije. Precejšnja razlika je tudi v ocenah diskriminatornega vede-
nja učiteljev do učencev iz drugih kultur, saj so učenci in učenke z nizkim
SES poročali o bolj diskriminatornem vedenju učiteljev do učencev iz dru-
gih kultur v šoli.
87
bolj pozitivno kot učenci in učenke, ki niso poročali o statusu priseljenca.
To velja tako za primerjavo med učenci in učenkami v Sloveniji kot tudi za
primerjavo slovenskih učencev in učenk s statusom priseljenca s povpre-
čjem držav OECD. Učenci in učenke, ki niso poročali o statusu priseljen-
ca, so se najbolj pozitivno ocenili na lestvicah razumevanja perspektive
drugih, zavedanja o globalnih vprašanjih in spretnosti miselnega prilaga-
janja, najbolj negativno pa na lestvicah spretnosti medkulturne komuni-
kacije, zanimanja za spoznavanje drugih kultur in odzivnosti na globalna
vprašanja. Na slednji lestvici so se najbolj negativno ocenili tudi učenci in
učenke s statusom priseljenca prve generacije, a precej bolj pod povpreč-
jem držav OECD kot učenci brez statusa priseljenca. Precejšnja razlika se
je pokazala tudi na področju ocene diskriminatornega vedenja učiteljev,
saj so učenci in učenke s statusom priseljenca prve generacije poročali o
precej bolj diskriminatornem vedenju učiteljev kot učenci in učenke brez
statusa priseljenca.
Razlike v globalnih kompetencah učencev in učenk
glede na socialno-ekonomsko ozadje
Primerjava rezultatov učencev in učenk z visokim in nizkim SES kaže (ta-
bela 6), da so se učenci in učenke z visokim SES na vseh vključenih lestvi-
cah ocenili precej bolj pozitivno kot njihovi vrstniki z nizkim SES. To ve-
lja tako za primerjavo učencev in učenk v Sloveniji kot tudi za primerjavo
rezultatov slovenskih učencev in učenk z visokim SES s povprečjem držav
OECD. Učenci in učenke z visokim SES so se v povprečju najbolj pozitiv-
no ocenili na lestvicah, ki se nanašajo na zavedanje o globalnih vprašanjih
in samoučinkovitost pri pojasnjevanju globalnih vprašanj, najbolj negativ-
no, a še vedno nad povprečjem držav OECD, pa na lestvicah, ki se nana-
šajo na odzivnost na globalna vprašanja, spretnost medkulturne komuni-
kacije in odnos do priseljencev. Nasprotno so se učenci in učenke z nizkim
SES najbolj pozitivno, a še vedno pod povprečjem držav OECD, ocenili na
lestvicah razumevanja perspektive drugih in odnosa do priseljencev, naj-
bolj negativno pa na lestvicah samoučinkovitosti pri pojasnjevanju global-
nih vprašanj, zavedanja o globalnih vprašanjih in spretnosti medkulturne
komunikacije. Precejšnja razlika je tudi v ocenah diskriminatornega vede-
nja učiteljev do učencev iz drugih kultur, saj so učenci in učenke z nizkim
SES poročali o bolj diskriminatornem vedenju učiteljev do učencev iz dru-
gih kultur v šoli.
87
