Page 54 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 54
obalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi
dročju tradicionalnega nacionalnega državljanstva, njihova povezanost ni
bila poglobljeno obravnavana na področju globalnega državljanstva (npr.
Andreotti, 2015; Deželan idr., 2007), zaradi česar empirična raziskava, iz-
vedena na obsežnih podatkih (PISA, 2018), ki jo predstavljamo v tej mono-
grafiji, predstavlja pomemben znanstveni prispevek na tem raziskovalne-
mu področju. Četrtič, po Reimersu (2010, str. 187) so te dimenzije dovolj
ločena področja, ki jih je mogoče za namene oblikovanja politik in izobra-
ževalnih programov obravnavati kot neodvisna, kar pomeni, da se lahko za
njihov razvoj uporabijo različni pedagoški pristopi. Zaradi teh argumentov
je pomembno razumeti, kako so se slovenski učenci samoocenili pri različ-
nih dimenzijah globalnih kompetenc (znanja, spretnosti, stališč, vrednot)
in kako so te med seboj povezane. V nadaljevanju podrobneje prikazujemo
opredelitev posameznih dimenzij.
Zavedanje vprašanj svetovnih in lokalnih razsežnosti ter podobno-
sti, razlik in odnosov med kulturami mladim omogoča kritično presoja-
nje vsakdanjih situacij, izpodbijanje lažnih informacij in stereotipov o dru-
gih kulturah ter preprečevanje preveč poenostavljenega pogleda na svet
(OECD, 2020a). Trenutno ne obstaja znanstveno soglasje o tem, katero
znanje je ključno in bi ga morali pridobiti globalni državljani. Znanstvene
razprave (npr. Engel idr., 2019) izpostavljajo, da mednarodne organizacije
dajejo prednost različnim temam (npr. Svet Evrope in UNESCO sta bolj so-
cialno usmerjena, OECD pa bolj ekonomsko) (glejte tudi tabelo 1). Vendar
pa je mogoče trditi, da globalno izobraževanje na splošno zajema znanje o
naslednjih temah: kulturi in medkulturnih odnosih, socialno-ekonom-
skem razvoju in soodvisnosti, trajnostnem razvoju, miroljubnih medna-
rodnih odnosih in človekovih pravicah.
OECD spretnosti opredeli kot sposobnost izvrševanja kompleksnega
in dobro organiziranega vzorca razmišljanja (v primeru kognitivnih spret-
nosti) ali vedenja (v primeru socialno-čustvenih spretnosti) za doseganje
določenega cilja. Življenje v medsebojno povezani in večkulturni globalni
družbi zahteva številne spretnosti, vključno s sklepanjem, z medkulturno
komunikacijo, s privzemanjem različnih perspektiv, z reševanjem konflik-
tov in s prilagodljivostjo (OECD, 2020a, str. 62).
Možnost uspeha v večkulturnih globalnih okoljih je pogojena in tudi
spodbujena s stališči. Stališča se nanašajo na miselnost, ki jo posameznik
zavzame do osebe, skupnosti, institucije, vprašanja, vedenja ali simbola. Ta
miselnost združuje prepričanja, ocene, občutke in težnje po določenem ve-
denju. Življenje z drugimi zahteva odprt odnos do ljudi iz drugih kultur-
54
dročju tradicionalnega nacionalnega državljanstva, njihova povezanost ni
bila poglobljeno obravnavana na področju globalnega državljanstva (npr.
Andreotti, 2015; Deželan idr., 2007), zaradi česar empirična raziskava, iz-
vedena na obsežnih podatkih (PISA, 2018), ki jo predstavljamo v tej mono-
grafiji, predstavlja pomemben znanstveni prispevek na tem raziskovalne-
mu področju. Četrtič, po Reimersu (2010, str. 187) so te dimenzije dovolj
ločena področja, ki jih je mogoče za namene oblikovanja politik in izobra-
ževalnih programov obravnavati kot neodvisna, kar pomeni, da se lahko za
njihov razvoj uporabijo različni pedagoški pristopi. Zaradi teh argumentov
je pomembno razumeti, kako so se slovenski učenci samoocenili pri različ-
nih dimenzijah globalnih kompetenc (znanja, spretnosti, stališč, vrednot)
in kako so te med seboj povezane. V nadaljevanju podrobneje prikazujemo
opredelitev posameznih dimenzij.
Zavedanje vprašanj svetovnih in lokalnih razsežnosti ter podobno-
sti, razlik in odnosov med kulturami mladim omogoča kritično presoja-
nje vsakdanjih situacij, izpodbijanje lažnih informacij in stereotipov o dru-
gih kulturah ter preprečevanje preveč poenostavljenega pogleda na svet
(OECD, 2020a). Trenutno ne obstaja znanstveno soglasje o tem, katero
znanje je ključno in bi ga morali pridobiti globalni državljani. Znanstvene
razprave (npr. Engel idr., 2019) izpostavljajo, da mednarodne organizacije
dajejo prednost različnim temam (npr. Svet Evrope in UNESCO sta bolj so-
cialno usmerjena, OECD pa bolj ekonomsko) (glejte tudi tabelo 1). Vendar
pa je mogoče trditi, da globalno izobraževanje na splošno zajema znanje o
naslednjih temah: kulturi in medkulturnih odnosih, socialno-ekonom-
skem razvoju in soodvisnosti, trajnostnem razvoju, miroljubnih medna-
rodnih odnosih in človekovih pravicah.
OECD spretnosti opredeli kot sposobnost izvrševanja kompleksnega
in dobro organiziranega vzorca razmišljanja (v primeru kognitivnih spret-
nosti) ali vedenja (v primeru socialno-čustvenih spretnosti) za doseganje
določenega cilja. Življenje v medsebojno povezani in večkulturni globalni
družbi zahteva številne spretnosti, vključno s sklepanjem, z medkulturno
komunikacijo, s privzemanjem različnih perspektiv, z reševanjem konflik-
tov in s prilagodljivostjo (OECD, 2020a, str. 62).
Možnost uspeha v večkulturnih globalnih okoljih je pogojena in tudi
spodbujena s stališči. Stališča se nanašajo na miselnost, ki jo posameznik
zavzame do osebe, skupnosti, institucije, vprašanja, vedenja ali simbola. Ta
miselnost združuje prepričanja, ocene, občutke in težnje po določenem ve-
denju. Življenje z drugimi zahteva odprt odnos do ljudi iz drugih kultur-
54
