Page 50 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 50
obalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi
– »učne skupnosti« študentov, ki skupaj obiskujejo dva ali več
predmetov ter obravnavajo neko skupno temo, s pozitivnim
učinkom na zavzemanje perspektive drugega, empatije in razvoja
globalnega državljanstva (Kuh, 2008);
– dialoški pristop, ki temelji na vzpostavitvi konstruktivnega dialo-
ga v šestih korakih in spodbuja učence, da postanejo aktivni obli-
kovalci prihodnosti (Robertson, 2021);
– »svetovna« pedagogika (angl. worldly pedagogy) s pozitivnim
učinkom na razumevanje globalnih vprašanj (Fanghanel in Cou-
sin, 2012).
Sistemska podprtost
Šole in učitelji se razlikujejo po pripravljenosti, zanimanju in zmožnosti
integracije globalnih vsebin v šolsko prakso. Zato je pomembna ustrezna
sistemska podpora globalnemu izobraževanju na ravni nacionalnega
izobraževalnega sistema, ki bo ustrezno podprla vse šole, učitelje ter učence
in učenke pri usvajanju globalnih kompetenc (Huber in Reynolds, 2014).
UNESCO (2015) je opredelil ključne dejavnike za uspešno izvajanje izobra-
ževanja za globalno državljanstvo: a) dolgoročno in celovito ukrepanje;6
b) podprtost s politiko ter širokim dostopom za vse zainteresirane strani;
c) zagotavljanje začetnega in nadaljnjega profesionalnega razvoja učiteljev.
Izobraževanje učiteljev
Parmigiani in drugi (2022a) poudarjajo, da je usvajanje globalnih kompe-
tenc učencev in učenk tesno povezano z delovanjem učiteljev. Pri tem pou-
darjajo sodelovanje, vključenost, družbeno angažiranost in medkulturni
dialog. Bosio (2021) predpostavlja, da je vloga prepričanja učiteljev o nara-
vi znanja, učenja in poučevanja o globalnem državljanstvu pomembna pri
razvoju globalnih kompetenc učencev. Vloga učiteljev, ki temelji na njiho-
vem pričakovanju, pedagoških pristopih in didaktičnih strategijah, je kl-
jučna pri razvoju kognitivnih in afektivnih spretnosti, ki jih učenci potre-
bujejo, da bi postali globalni državljani ter svojo osredinjenost na šolsko,
lokalno in nacionalno skupnost nadomestili s širšo globalno skupnostjo.
Raziskava S. Gibson in Reysena (2013) potrjuje, da je globalna ozaveščenost
učiteljev povezana z globalno identifikacijo učencev ter njihovimi proso-
6 Da globalnih kompetenc pri učencih ni mogoče razviti v kratkem času, ugotavljajo
tudi A. Tichnor-Wagner in drugi (2019).
50
– »učne skupnosti« študentov, ki skupaj obiskujejo dva ali več
predmetov ter obravnavajo neko skupno temo, s pozitivnim
učinkom na zavzemanje perspektive drugega, empatije in razvoja
globalnega državljanstva (Kuh, 2008);
– dialoški pristop, ki temelji na vzpostavitvi konstruktivnega dialo-
ga v šestih korakih in spodbuja učence, da postanejo aktivni obli-
kovalci prihodnosti (Robertson, 2021);
– »svetovna« pedagogika (angl. worldly pedagogy) s pozitivnim
učinkom na razumevanje globalnih vprašanj (Fanghanel in Cou-
sin, 2012).
Sistemska podprtost
Šole in učitelji se razlikujejo po pripravljenosti, zanimanju in zmožnosti
integracije globalnih vsebin v šolsko prakso. Zato je pomembna ustrezna
sistemska podpora globalnemu izobraževanju na ravni nacionalnega
izobraževalnega sistema, ki bo ustrezno podprla vse šole, učitelje ter učence
in učenke pri usvajanju globalnih kompetenc (Huber in Reynolds, 2014).
UNESCO (2015) je opredelil ključne dejavnike za uspešno izvajanje izobra-
ževanja za globalno državljanstvo: a) dolgoročno in celovito ukrepanje;6
b) podprtost s politiko ter širokim dostopom za vse zainteresirane strani;
c) zagotavljanje začetnega in nadaljnjega profesionalnega razvoja učiteljev.
Izobraževanje učiteljev
Parmigiani in drugi (2022a) poudarjajo, da je usvajanje globalnih kompe-
tenc učencev in učenk tesno povezano z delovanjem učiteljev. Pri tem pou-
darjajo sodelovanje, vključenost, družbeno angažiranost in medkulturni
dialog. Bosio (2021) predpostavlja, da je vloga prepričanja učiteljev o nara-
vi znanja, učenja in poučevanja o globalnem državljanstvu pomembna pri
razvoju globalnih kompetenc učencev. Vloga učiteljev, ki temelji na njiho-
vem pričakovanju, pedagoških pristopih in didaktičnih strategijah, je kl-
jučna pri razvoju kognitivnih in afektivnih spretnosti, ki jih učenci potre-
bujejo, da bi postali globalni državljani ter svojo osredinjenost na šolsko,
lokalno in nacionalno skupnost nadomestili s širšo globalno skupnostjo.
Raziskava S. Gibson in Reysena (2013) potrjuje, da je globalna ozaveščenost
učiteljev povezana z globalno identifikacijo učencev ter njihovimi proso-
6 Da globalnih kompetenc pri učencih ni mogoče razviti v kratkem času, ugotavljajo
tudi A. Tichnor-Wagner in drugi (2019).
50
