Page 52 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 52
obalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi
Ker raziskave (npr. Duarte in Robinson-Jones, 2022; Kerkhoff in Clo-
ud, 2020; Parmigiani idr., 2022; Ramos idr., 2021) kažejo, da sta pripravlje-
nost učiteljev za poučevanje o globalnih kompetencah in njihova globalna
naravnanost pomembni dejavniki krepitve globalnih kompetenc učen-
cev, je smiselno nadaljnje raziskave na področju globalnega izobraževanja
usmeriti v to, kako dobro so slovenski učitelji pripravljeni na razvoj različ-
nih področij globalnih kompetenc učencev in učenk. Podatki o tem, katere
učne pristope uporabljajo pri pouku globalnega izobraževanja (npr. Chiba
idr., 2021; Majewska, 2022), bi prav tako predstavljali dodatno pomembno
kontekstualizacijo rezultatov, prikazanih v monografiji.
Priložnosti za usvajanje globalnih kompetenc
B. Hoskins in drugi (2017) ugotavljajo, da je socialna deprivilegiranost po-
membno negativno povezana s politično aktivnostjo odraslih in njihovih
otrok. Kot enega izmed dejavnikov, ki bi lahko prispeval k politični mobil-
nosti (angl. political mobility) oziroma prehodu iz politične neaktivnosti
v politično aktivnost deprivilegiranih skupin, izpostavljajo dostopnost in
vključenost v različne oblike šolskih in obšolskih dejavnosti za razvoj po-
litičnega udejstvovanja. Kahne in E. Middaugh (2008, v Hoskins idr., 2017)
sta na podlagi podatkov ICCS ugotovila, da je deprivilegiranim mladim v
Združenih državah Amerike omogočenega precej manj dostopa do raz-
prav in drugih priložnosti za razvoj državljanskih kompetenc kot privilegi-
ranim mladim. Tem mladim naj bi bilo na voljo manj priložnosti za odprto
razpravo o družbenih vprašanjih v primarni družini, avtonomija, spret-
nosti odločanja kot tudi spretnosti jezikovnega sporočanja pa naj bi bile
zato zapostavljene.
Kot dejavnike, ki prispevajo k državljanskim kompetencam mladih, B.
Hoskins in drugi (2017) poleg državljanske vzgoje izpostavljajo tudi razpra-
vam odprto razredno vzdušje in politične dejavnosti v šoli. Menijo, da ne-
zavezujoča narava zadnjih dveh omogoča razlike v dostopnosti in dejanski
vključenosti posameznikov z različnimi ozadji vanje. Udeležba v teh dveh
aktivnostih je namreč odvisna od (političnega) interesa in spretnosti posa-
meznikov. Več priložnosti in vključenosti v različne dejavnosti, ki spodbu-
jajo politično udejstvovanje mladih pri deprivilegiranih učencih, naj bi po
mnenju avtorjev (prav tam) manjšalo neenakosti pri političnem udejstvo-
vanju oziroma vsaj interesu za politična vprašanja.
Tudi rezultati raziskave PISA (2018) (OECD, 2020b) kažejo, da učen-
cem z različnimi ozadji niso na voljo enake priložnosti sodelovanja v aktiv-
52
Ker raziskave (npr. Duarte in Robinson-Jones, 2022; Kerkhoff in Clo-
ud, 2020; Parmigiani idr., 2022; Ramos idr., 2021) kažejo, da sta pripravlje-
nost učiteljev za poučevanje o globalnih kompetencah in njihova globalna
naravnanost pomembni dejavniki krepitve globalnih kompetenc učen-
cev, je smiselno nadaljnje raziskave na področju globalnega izobraževanja
usmeriti v to, kako dobro so slovenski učitelji pripravljeni na razvoj različ-
nih področij globalnih kompetenc učencev in učenk. Podatki o tem, katere
učne pristope uporabljajo pri pouku globalnega izobraževanja (npr. Chiba
idr., 2021; Majewska, 2022), bi prav tako predstavljali dodatno pomembno
kontekstualizacijo rezultatov, prikazanih v monografiji.
Priložnosti za usvajanje globalnih kompetenc
B. Hoskins in drugi (2017) ugotavljajo, da je socialna deprivilegiranost po-
membno negativno povezana s politično aktivnostjo odraslih in njihovih
otrok. Kot enega izmed dejavnikov, ki bi lahko prispeval k politični mobil-
nosti (angl. political mobility) oziroma prehodu iz politične neaktivnosti
v politično aktivnost deprivilegiranih skupin, izpostavljajo dostopnost in
vključenost v različne oblike šolskih in obšolskih dejavnosti za razvoj po-
litičnega udejstvovanja. Kahne in E. Middaugh (2008, v Hoskins idr., 2017)
sta na podlagi podatkov ICCS ugotovila, da je deprivilegiranim mladim v
Združenih državah Amerike omogočenega precej manj dostopa do raz-
prav in drugih priložnosti za razvoj državljanskih kompetenc kot privilegi-
ranim mladim. Tem mladim naj bi bilo na voljo manj priložnosti za odprto
razpravo o družbenih vprašanjih v primarni družini, avtonomija, spret-
nosti odločanja kot tudi spretnosti jezikovnega sporočanja pa naj bi bile
zato zapostavljene.
Kot dejavnike, ki prispevajo k državljanskim kompetencam mladih, B.
Hoskins in drugi (2017) poleg državljanske vzgoje izpostavljajo tudi razpra-
vam odprto razredno vzdušje in politične dejavnosti v šoli. Menijo, da ne-
zavezujoča narava zadnjih dveh omogoča razlike v dostopnosti in dejanski
vključenosti posameznikov z različnimi ozadji vanje. Udeležba v teh dveh
aktivnostih je namreč odvisna od (političnega) interesa in spretnosti posa-
meznikov. Več priložnosti in vključenosti v različne dejavnosti, ki spodbu-
jajo politično udejstvovanje mladih pri deprivilegiranih učencih, naj bi po
mnenju avtorjev (prav tam) manjšalo neenakosti pri političnem udejstvo-
vanju oziroma vsaj interesu za politična vprašanja.
Tudi rezultati raziskave PISA (2018) (OECD, 2020b) kažejo, da učen-
cem z različnimi ozadji niso na voljo enake priložnosti sodelovanja v aktiv-
52
