Page 58 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 58
obalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi
znavanje tem o večkulturnosti povezano z zmanjševanjem predsodkov do
večkulturnosti.
Barrett (2018) poroča o rezultatih različnih raziskav, ki so pokazale,
da so mladi z visoko stopnjo globalne naravnanosti verjetneje vključeni
v medkulturne stike, sodelovanje, interakcijo in dialog, strpni so do kul-
turnih razlik in cenijo kulturno raznolikost, podpirajo globalne človekove
pravice in humanitarne potrebe ter so pripravljeni prispevati k mednaro-
dni humanitarni pomoči, skrbi za okolje in so vključeni v dejavnosti za va-
rovanje okolja.
S.-Y. Pan (2011) pojasnjuje zapletenost razvoja globalne identifikacije.
Ker so dejanski stiki otroka z globalno skupnostjo, na podlagi katerih bo
razvijal globalno identiteto, precej omejeni, je zelo pomembno znanje, s po-
močjo katerega bo razvijal imaginarno globalno skupnost. Ob upoštevanju
abstraktne narave globalne družbe otrokova globalna identifikacija torej
ni samoumevna in jo je treba aktivno odkrivati, ustvarjati in vzdrževati z
zagotavljanjem ustreznega znanja in poglobljenega razumevanja globalne
skupnosti. Če nadaljujemo, V. Andreotti (2015) celo opozarja na negativne
posledice površnega znanja o globalnih vprašanjih. Trdi, da odgovorno iz-
obraževanje v trenutnem »globalnem času« zahteva na eni strani pogloblje-
no razumevanje družbenih, kulturnih, gospodarskih in zgodovinskih sil in
tokov – ki povezujejo ljudi, kraje, prostore in poglede na svet –, ter na dru-
gi strani o težavnosti poseganja v kompleksne in dinamične sisteme. Če
to umanjka, lahko pride do nenamernega reproduciranja nepravičnih od-
nosov med večinskim prebivalstvom in manjšinami, reproduciranja poe-
nostavljenih razlag neenakosti ter instrumentalne in etnocentrične pred-
stave o globalnem državljanstvu, raznolikosti in družbeni odgovornosti.
Čeprav je bilo v znanstvenih razpravah izpostavljenih več pozitivnih
učinkov državljanskega znanja, njegova povezava z različnimi področji dr-
žavljanskih kompetenc (spretnosti, stališč in vrednot) ni zadostno empirič-
no podprta. To je še očitnejše na globalni ravni. Z analizo podatkov razi-
skave PISA (2018) o globalnih kompetencah in njihovo kontekstualizacijo
poglavje tako zapolnjuje raziskovalno vrzel na tem področju.
V skladu s področji globalnih kompetenc, ki smo jih opredelili v uvo-
du, nas v raziskavi zanimajo znanje, spretnosti, stališča in vrednote sloven-
skih učencev in učenk glede globalnih vprašanj. Ob upoštevanju okvira
OECD PISA (2018) smo slednje operacionalizirali kot zaznano zavedanje o
globalnih vprašanjih (znanje), samoučinkovitost pri pojasnjevanju global-
nih vprašanj in odzivnost na globalna vprašanja (spretnosti) ter odnos do
58
znavanje tem o večkulturnosti povezano z zmanjševanjem predsodkov do
večkulturnosti.
Barrett (2018) poroča o rezultatih različnih raziskav, ki so pokazale,
da so mladi z visoko stopnjo globalne naravnanosti verjetneje vključeni
v medkulturne stike, sodelovanje, interakcijo in dialog, strpni so do kul-
turnih razlik in cenijo kulturno raznolikost, podpirajo globalne človekove
pravice in humanitarne potrebe ter so pripravljeni prispevati k mednaro-
dni humanitarni pomoči, skrbi za okolje in so vključeni v dejavnosti za va-
rovanje okolja.
S.-Y. Pan (2011) pojasnjuje zapletenost razvoja globalne identifikacije.
Ker so dejanski stiki otroka z globalno skupnostjo, na podlagi katerih bo
razvijal globalno identiteto, precej omejeni, je zelo pomembno znanje, s po-
močjo katerega bo razvijal imaginarno globalno skupnost. Ob upoštevanju
abstraktne narave globalne družbe otrokova globalna identifikacija torej
ni samoumevna in jo je treba aktivno odkrivati, ustvarjati in vzdrževati z
zagotavljanjem ustreznega znanja in poglobljenega razumevanja globalne
skupnosti. Če nadaljujemo, V. Andreotti (2015) celo opozarja na negativne
posledice površnega znanja o globalnih vprašanjih. Trdi, da odgovorno iz-
obraževanje v trenutnem »globalnem času« zahteva na eni strani pogloblje-
no razumevanje družbenih, kulturnih, gospodarskih in zgodovinskih sil in
tokov – ki povezujejo ljudi, kraje, prostore in poglede na svet –, ter na dru-
gi strani o težavnosti poseganja v kompleksne in dinamične sisteme. Če
to umanjka, lahko pride do nenamernega reproduciranja nepravičnih od-
nosov med večinskim prebivalstvom in manjšinami, reproduciranja poe-
nostavljenih razlag neenakosti ter instrumentalne in etnocentrične pred-
stave o globalnem državljanstvu, raznolikosti in družbeni odgovornosti.
Čeprav je bilo v znanstvenih razpravah izpostavljenih več pozitivnih
učinkov državljanskega znanja, njegova povezava z različnimi področji dr-
žavljanskih kompetenc (spretnosti, stališč in vrednot) ni zadostno empirič-
no podprta. To je še očitnejše na globalni ravni. Z analizo podatkov razi-
skave PISA (2018) o globalnih kompetencah in njihovo kontekstualizacijo
poglavje tako zapolnjuje raziskovalno vrzel na tem področju.
V skladu s področji globalnih kompetenc, ki smo jih opredelili v uvo-
du, nas v raziskavi zanimajo znanje, spretnosti, stališča in vrednote sloven-
skih učencev in učenk glede globalnih vprašanj. Ob upoštevanju okvira
OECD PISA (2018) smo slednje operacionalizirali kot zaznano zavedanje o
globalnih vprašanjih (znanje), samoučinkovitost pri pojasnjevanju global-
nih vprašanj in odzivnost na globalna vprašanja (spretnosti) ter odnos do
58
