Page 55 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 55
konceptualni okvir globalnih kompetenc
nih okolij, spoštovanje kulturnih razlik in soočanje z globalnimi vprašanji
(tj. zavedanje, da je človek državljan sveta z obveznostmi in dolžnostmi do
planeta in drugih, ne glede na svoje kulturno ali nacionalno ozadje) (prav
tam, str. 63).
V socialno-psihološkem pomenu je vrednota abstraktno, zaželeno
končno stanje, za katero si ljudje prizadevajo ali ga želijo ohraniti. Vred-
note so abstraktnejši in splošnejši ideali ter niso usmerjene le na določe-
ne predmete (kot so stališča), vedenje (kot so norme) ali stanje resničnosti
(kot je prepričanje), temveč predstavljajo tudi zelo splošno in včasih ne-
jasno končno stanje (npr. enakost, človekove pravice, dostojanstvo in ra-
znolikost). Vrednote se nanašajo na abstraktno stanje, ki običajno deluje v
prid skupnosti, ne le posameznika, in za katero si ljudje prizadevajo tudi, če
ga povsem ne dosežejo. Vrednote urejajo družbo in medosebne odnose ter
usmerjajo moralno vedenje. Razumemo jih kot skupne koncepte družbe, ki
so v vlogi grajenja skupnosti (Rohan, 2000).
Oxfam9 (2006) je natančneje vsebinsko opredelil znanje, spretnos-
ti in vrednote, ki bi jih moralo vključevati izobraževanje za globalno dr-
žavljanstvo: (1) znanje (socialna pravičnost, pravičnost, trajnostni razvoj,
raznolikost, globalizacija in soodvisnost, mir in konflikti), (2) spretnosti
(kritično mišljenje, spoštovanje ljudi, krivice in neenakosti) in (3) vredno-
te (spoštovanje, spoštovanje različnosti, empatija, zavezanost trajnostnemu
razvoju in občutek identitete).
V tabeli 1 je predstavljen primerjalni pregled globalnega znanja, spret-
nosti, stališč in vrednot, kot jih opredeljujejo in operacionalizirajo najpo-
membnejše mednarodne organizacije na tem področju (Svet Evrope, 2019;
OECD, 2020a; UNESCO, 2015).
9 Oxfam je leta 1942 ustanovljena konfederacija 21 neodvisnih dobrodelnih organiza-
cij, ki se osredinja na zmanjševanje svetovne revščine.
55
nih okolij, spoštovanje kulturnih razlik in soočanje z globalnimi vprašanji
(tj. zavedanje, da je človek državljan sveta z obveznostmi in dolžnostmi do
planeta in drugih, ne glede na svoje kulturno ali nacionalno ozadje) (prav
tam, str. 63).
V socialno-psihološkem pomenu je vrednota abstraktno, zaželeno
končno stanje, za katero si ljudje prizadevajo ali ga želijo ohraniti. Vred-
note so abstraktnejši in splošnejši ideali ter niso usmerjene le na določe-
ne predmete (kot so stališča), vedenje (kot so norme) ali stanje resničnosti
(kot je prepričanje), temveč predstavljajo tudi zelo splošno in včasih ne-
jasno končno stanje (npr. enakost, človekove pravice, dostojanstvo in ra-
znolikost). Vrednote se nanašajo na abstraktno stanje, ki običajno deluje v
prid skupnosti, ne le posameznika, in za katero si ljudje prizadevajo tudi, če
ga povsem ne dosežejo. Vrednote urejajo družbo in medosebne odnose ter
usmerjajo moralno vedenje. Razumemo jih kot skupne koncepte družbe, ki
so v vlogi grajenja skupnosti (Rohan, 2000).
Oxfam9 (2006) je natančneje vsebinsko opredelil znanje, spretnos-
ti in vrednote, ki bi jih moralo vključevati izobraževanje za globalno dr-
žavljanstvo: (1) znanje (socialna pravičnost, pravičnost, trajnostni razvoj,
raznolikost, globalizacija in soodvisnost, mir in konflikti), (2) spretnosti
(kritično mišljenje, spoštovanje ljudi, krivice in neenakosti) in (3) vredno-
te (spoštovanje, spoštovanje različnosti, empatija, zavezanost trajnostnemu
razvoju in občutek identitete).
V tabeli 1 je predstavljen primerjalni pregled globalnega znanja, spret-
nosti, stališč in vrednot, kot jih opredeljujejo in operacionalizirajo najpo-
membnejše mednarodne organizacije na tem področju (Svet Evrope, 2019;
OECD, 2020a; UNESCO, 2015).
9 Oxfam je leta 1942 ustanovljena konfederacija 21 neodvisnih dobrodelnih organiza-
cij, ki se osredinja na zmanjševanje svetovne revščine.
55
