Page 51 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 51
konceptualni okvir globalnih kompetenc
cialnimi vrednotami in vedenjem.7 Parmigiani in drugi (2022a) trdijo, da
je za uspešno globalno izobraževanje pomembna globalna kompetentnost
učiteljev in da so hkrati razvili spretnosti za razvoj globalnih kompetenc
učencev. V tem okviru Guo (2014) izpostavlja, da so za razvoj globalnih
kompetenc učencev in učenk pomembne predvsem naslednje kompeten-
ce učiteljev: a) poznavanje globalnih razsežnosti predmeta, ki ga pouču-
jejo, in relevantnih globalnih vprašanj; b) uporaba pedagoških pristopov,
ki vključujejo analizo primarnih virov iz različnih delov sveta, spoštovan-
je različnih pogledov na svet, prepoznavanje stereotipov in razvoj medkul-
turnega razumevanja; c) spodbuda in podpora učencem in učenkam pri
povezovanju z lokalno in globalno skupnostjo; č) opolnomočenje učencev
in učenk, da postanejo odgovorni člani svojih skupnosti in globalni državl-
jani.
UNESCO (2018) ugotavlja, da učiteljem na vseh izobraževalnih rav-
neh primanjkuje kompetenc za uspešno in učinkovito izvajanje globalne-
ga izobraževanja.8 V podporo učiteljem pri razvoju globalnih kompetenc
so pripravili priročnik z usmeritvami. V njem poudarjajo, da se poleg pre-
nosa globalnih vsebin na učence in učenke od učiteljev pričakuje, da bodo
ustvarili spodbudno učno okolje ter podprli učence, da postanejo produk-
tivni, etični, moralni in odgovorni državljani hitro spreminjajočega se in
med seboj povezanega sveta. Da bi to dosegli, so pomembni dobro pred-
metno in pedagoško znanje, obvladovanje novih tehnologij ter občutljivost
za različne potrebe učencev. Pri tem je pomembno, da se tudi sami zave-
dajo pomena globalnega državljanstva in možnosti vključevanja globalnih
vsebin v različna predmetna področja. Sklenejo, da je treba zato profesio-
nalnemu razvoju učiteljev na tem področju nameniti posebno pozornost.
N. S. Yaccob in drugi (2022) menijo, da dejstvo o razširitvi odgovornos-
ti učiteljev v zadnjih desetletjih na izobraževanje učencev o kompleksni in
med seboj povezani globalni družbi zahteva novo dimenzijo profesionalne-
ga razvoja učiteljev, ki vključuje globalne kompetence ter izkazuje potrebo,
da so jim taki posodobljeni (začetni in nadaljnji) programi profesionalnega
usposabljanja tudi na voljo.
7 O pomenu globalnih kompetenc učiteljev za razvoj globalnih kompetenc učencev in
učenk glejte tudi S. N. Kerkhoff in drugi (2019), Sinagatullin (2019) ter A. Tichnor-
-Wagner in drugi (2019).
8 Navedeno potrjuje tudi raziskava PISA (2018) (OECD, 2020a) v državah, v katerih so
vprašalnik o poučevanju o globalnih kompetencah izpolnjevali učitelji. V Sloveniji
učitelji navedenega vprašalnika niso izpolnjevali.
51
cialnimi vrednotami in vedenjem.7 Parmigiani in drugi (2022a) trdijo, da
je za uspešno globalno izobraževanje pomembna globalna kompetentnost
učiteljev in da so hkrati razvili spretnosti za razvoj globalnih kompetenc
učencev. V tem okviru Guo (2014) izpostavlja, da so za razvoj globalnih
kompetenc učencev in učenk pomembne predvsem naslednje kompeten-
ce učiteljev: a) poznavanje globalnih razsežnosti predmeta, ki ga pouču-
jejo, in relevantnih globalnih vprašanj; b) uporaba pedagoških pristopov,
ki vključujejo analizo primarnih virov iz različnih delov sveta, spoštovan-
je različnih pogledov na svet, prepoznavanje stereotipov in razvoj medkul-
turnega razumevanja; c) spodbuda in podpora učencem in učenkam pri
povezovanju z lokalno in globalno skupnostjo; č) opolnomočenje učencev
in učenk, da postanejo odgovorni člani svojih skupnosti in globalni državl-
jani.
UNESCO (2018) ugotavlja, da učiteljem na vseh izobraževalnih rav-
neh primanjkuje kompetenc za uspešno in učinkovito izvajanje globalne-
ga izobraževanja.8 V podporo učiteljem pri razvoju globalnih kompetenc
so pripravili priročnik z usmeritvami. V njem poudarjajo, da se poleg pre-
nosa globalnih vsebin na učence in učenke od učiteljev pričakuje, da bodo
ustvarili spodbudno učno okolje ter podprli učence, da postanejo produk-
tivni, etični, moralni in odgovorni državljani hitro spreminjajočega se in
med seboj povezanega sveta. Da bi to dosegli, so pomembni dobro pred-
metno in pedagoško znanje, obvladovanje novih tehnologij ter občutljivost
za različne potrebe učencev. Pri tem je pomembno, da se tudi sami zave-
dajo pomena globalnega državljanstva in možnosti vključevanja globalnih
vsebin v različna predmetna področja. Sklenejo, da je treba zato profesio-
nalnemu razvoju učiteljev na tem področju nameniti posebno pozornost.
N. S. Yaccob in drugi (2022) menijo, da dejstvo o razširitvi odgovornos-
ti učiteljev v zadnjih desetletjih na izobraževanje učencev o kompleksni in
med seboj povezani globalni družbi zahteva novo dimenzijo profesionalne-
ga razvoja učiteljev, ki vključuje globalne kompetence ter izkazuje potrebo,
da so jim taki posodobljeni (začetni in nadaljnji) programi profesionalnega
usposabljanja tudi na voljo.
7 O pomenu globalnih kompetenc učiteljev za razvoj globalnih kompetenc učencev in
učenk glejte tudi S. N. Kerkhoff in drugi (2019), Sinagatullin (2019) ter A. Tichnor-
-Wagner in drugi (2019).
8 Navedeno potrjuje tudi raziskava PISA (2018) (OECD, 2020a) v državah, v katerih so
vprašalnik o poučevanju o globalnih kompetencah izpolnjevali učitelji. V Sloveniji
učitelji navedenega vprašalnika niso izpolnjevali.
51
