Page 49 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 49
konceptualni okvir globalnih kompetenc
zovanjem, izkušnjo, refleksijo, s sklepanjem ali komunikacijo. Predstavlja-
lo naj bi vodilo za razvoj stališč in delovanja. Zaradi kompleksnosti global-
nih kompetenc naj bi njihov razvoj zahteval kritično mišljenje višjega reda
(Duffy idr., 2020). Pomembno je za presojo globalnih vprašanj ter obstoje-
čih, utrjenih in pogosto neprevpraševanih neenakosti po svetu. Te zaradi
oddaljenosti od vsakodnevnega delovanja učencev pogosto zahtevajo tudi
abstraktno mišljenje.
Aktivno učenje naj bi omogočalo ne le razvoj zavedanja globalnih pro-
blemov (oziroma znanja o globalnih problemih), temveč tudi razvoj social-
nih spretnosti in vrednot. Aktivne metode učenja so pojmovane kot tiste,
ki spodbujajo k delovanju učencev na globalni ravni. Pričakuje se namreč,
da bodo izkušnje, ki jih bodo učenci pridobili v okviru aktivnih metod uče-
nja v razredih, znali prenesti tudi v situacije v resničnem svetu (Estellés in
Fischman, 2021).
M. Yemini in drugi (2019) na podlagi kvalitativne vsebine pedagoških
pristopov izobraževanja za globalno državljanstvo ugotavljajo razmeroma
pogosto zastopanost kritičnega mišljenja ter ne pogosto uporabo metod ak-
tivnega učenja. Sklenejo, da učitelji pri razvoju globalnih kompetenc dajejo
prednost analitičnim sposobnostim učencev, in ne spretnostim za aktivno
udejstvovanje v (globalni) družbi.
V. R. Massaro (2022) je na podlagi sistematičnega pregleda literature o
razvoju globalnega državljanstva izpostavila pomen vnaprej domišljenih in
načrtovanih učnih pristopov in didaktičnih strategij ter identificirala tiste,
pri katerih so bili ugotovljeni pozitivni učinki na razvoj globalnih kompe-
tenc. Med njimi so:
– kombinacija učenja v učilnici s spletnim medkulturnim izobraže-
vanjem s pozitivnim učinkom na globalno miselnost (Fluck idr.,
2007);
– simulacija igranja vlog, med katero so bili študentje v vlogi pred-
stavnikov držav in so skupaj sodelovali pri sprejetju resolucije o
trajnosti s pozitivnim učinkom na poznavanje globalne politike
in samopercepcije kot globalnih državljanov (Levintova idr., 2011;
Majewska, 2022);
– na slikah temelječa, multimodalna in na praksi temelječa peda-
gogika s pozitivnim učinkom na razumevanje globalnih vprašanj
(Kang idr., 2017);
49
zovanjem, izkušnjo, refleksijo, s sklepanjem ali komunikacijo. Predstavlja-
lo naj bi vodilo za razvoj stališč in delovanja. Zaradi kompleksnosti global-
nih kompetenc naj bi njihov razvoj zahteval kritično mišljenje višjega reda
(Duffy idr., 2020). Pomembno je za presojo globalnih vprašanj ter obstoje-
čih, utrjenih in pogosto neprevpraševanih neenakosti po svetu. Te zaradi
oddaljenosti od vsakodnevnega delovanja učencev pogosto zahtevajo tudi
abstraktno mišljenje.
Aktivno učenje naj bi omogočalo ne le razvoj zavedanja globalnih pro-
blemov (oziroma znanja o globalnih problemih), temveč tudi razvoj social-
nih spretnosti in vrednot. Aktivne metode učenja so pojmovane kot tiste,
ki spodbujajo k delovanju učencev na globalni ravni. Pričakuje se namreč,
da bodo izkušnje, ki jih bodo učenci pridobili v okviru aktivnih metod uče-
nja v razredih, znali prenesti tudi v situacije v resničnem svetu (Estellés in
Fischman, 2021).
M. Yemini in drugi (2019) na podlagi kvalitativne vsebine pedagoških
pristopov izobraževanja za globalno državljanstvo ugotavljajo razmeroma
pogosto zastopanost kritičnega mišljenja ter ne pogosto uporabo metod ak-
tivnega učenja. Sklenejo, da učitelji pri razvoju globalnih kompetenc dajejo
prednost analitičnim sposobnostim učencev, in ne spretnostim za aktivno
udejstvovanje v (globalni) družbi.
V. R. Massaro (2022) je na podlagi sistematičnega pregleda literature o
razvoju globalnega državljanstva izpostavila pomen vnaprej domišljenih in
načrtovanih učnih pristopov in didaktičnih strategij ter identificirala tiste,
pri katerih so bili ugotovljeni pozitivni učinki na razvoj globalnih kompe-
tenc. Med njimi so:
– kombinacija učenja v učilnici s spletnim medkulturnim izobraže-
vanjem s pozitivnim učinkom na globalno miselnost (Fluck idr.,
2007);
– simulacija igranja vlog, med katero so bili študentje v vlogi pred-
stavnikov držav in so skupaj sodelovali pri sprejetju resolucije o
trajnosti s pozitivnim učinkom na poznavanje globalne politike
in samopercepcije kot globalnih državljanov (Levintova idr., 2011;
Majewska, 2022);
– na slikah temelječa, multimodalna in na praksi temelječa peda-
gogika s pozitivnim učinkom na razumevanje globalnih vprašanj
(Kang idr., 2017);
49
