Page 53 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 53
konceptualni okvir globalnih kompetenc
nostih za usvajanje globalnih kompetenc. Rezultati tako med drugim ka-
žejo, da je v večini sodelujočih držav za učence z višjim SES več priložnosti
kot za učence z nizkim SES.
Globalne kompetence kot preplet znanja, spretnosti, stališč
in vrednot
Državljanstvo že stoletja predstavlja članstvo v določeni skupnosti, v kateri
ima posameznik pravice in dolžnosti, ki jih določajo v ta namen vzpostav-
ljene politične strukture (angl. polity). Državljanska vzgoja je prepozna-
na kot ukrep za povečanje državljanske zavesti, ki se na splošno nanaša
na znanje, stališča in spretnosti za življenje in delovanje članov v politični
skupnosti (Heater, 1999).
Raziskovalci menijo, da proces globalizacije zahteva prehod od naci-
onalnega h globalnemu državljanstvu (npr. Delanty, 2000). Terminološka
nejasnost termina »globalnega izobraževanja« ter različne teorije o tem, ali
ga je treba poučevati, in če, kako razviti globalno državljanstvo, so sprožile
številne kritike in razprave (Goren in Yemini, 2017) ter privedle do več raz-
ličnih modelov globalnega izobraževanja. Kljub razlikam v njihovi usme-
ritvi in obsegu si modeli za skupen cilj zastavljajo spodbujanje razumeva-
nja sveta pri učencih ter njihovo opolnomočenje za izražanje svojih stališč
in sodelovanje v družbi (OECD, 2018). Globalno izobraževanje naj bi torej
učencem omogočilo pridobiti t. i. globalne kompetence (kombinacijo zna-
nja, spretnosti, stališč in vrednot), ki so pomembne za grajenje novih iden-
titet, povezanih s posameznikovo pripadnostjo in identifikacijo z večnivo-
jskimi političnimi strukturami, ki urejajo življenje v osebnih in družbenih,
lokalnih, nacionalnih in globalnih skupnostih (Law, 2007).
Relevantnost in pomembnost osredinjanja na globalne kompetence
kot preplet znanja, spretnosti, stališč in vrednot izhaja iz vsaj štirih razlo-
gov. Prvi izvira iz teoretičnega okvira na kompetencah temelječega izobra-
ževanja, ki poudarja znanje, spretnosti, stališča in vrednote kot pomembne
izide izobraževanja in je v zadnjih desetletjih postal prevladujoča izobraže-
valna paradigma po vsem svetu (npr. Baartman in Bruijn, 2011; Gardinier,
2021). Drugič, vodilne mednarodne institucije in organizacije na tem po-
dročju (OECD, 2018; Svet Evrope, 2002; UNESCO, 2015) opredeljujejo te iz-
ide kot glavne razsežnosti (globalne) državljanske vzgoje. Tretjič, medtem
ko obstoječe teoretične in empirične raziskave (npr. Banjac, 2019; Galston,
2004) dokazujejo povezanost znanja, spretnosti, stališč in vrednot na po-
53
nostih za usvajanje globalnih kompetenc. Rezultati tako med drugim ka-
žejo, da je v večini sodelujočih držav za učence z višjim SES več priložnosti
kot za učence z nizkim SES.
Globalne kompetence kot preplet znanja, spretnosti, stališč
in vrednot
Državljanstvo že stoletja predstavlja članstvo v določeni skupnosti, v kateri
ima posameznik pravice in dolžnosti, ki jih določajo v ta namen vzpostav-
ljene politične strukture (angl. polity). Državljanska vzgoja je prepozna-
na kot ukrep za povečanje državljanske zavesti, ki se na splošno nanaša
na znanje, stališča in spretnosti za življenje in delovanje članov v politični
skupnosti (Heater, 1999).
Raziskovalci menijo, da proces globalizacije zahteva prehod od naci-
onalnega h globalnemu državljanstvu (npr. Delanty, 2000). Terminološka
nejasnost termina »globalnega izobraževanja« ter različne teorije o tem, ali
ga je treba poučevati, in če, kako razviti globalno državljanstvo, so sprožile
številne kritike in razprave (Goren in Yemini, 2017) ter privedle do več raz-
ličnih modelov globalnega izobraževanja. Kljub razlikam v njihovi usme-
ritvi in obsegu si modeli za skupen cilj zastavljajo spodbujanje razumeva-
nja sveta pri učencih ter njihovo opolnomočenje za izražanje svojih stališč
in sodelovanje v družbi (OECD, 2018). Globalno izobraževanje naj bi torej
učencem omogočilo pridobiti t. i. globalne kompetence (kombinacijo zna-
nja, spretnosti, stališč in vrednot), ki so pomembne za grajenje novih iden-
titet, povezanih s posameznikovo pripadnostjo in identifikacijo z večnivo-
jskimi političnimi strukturami, ki urejajo življenje v osebnih in družbenih,
lokalnih, nacionalnih in globalnih skupnostih (Law, 2007).
Relevantnost in pomembnost osredinjanja na globalne kompetence
kot preplet znanja, spretnosti, stališč in vrednot izhaja iz vsaj štirih razlo-
gov. Prvi izvira iz teoretičnega okvira na kompetencah temelječega izobra-
ževanja, ki poudarja znanje, spretnosti, stališča in vrednote kot pomembne
izide izobraževanja in je v zadnjih desetletjih postal prevladujoča izobraže-
valna paradigma po vsem svetu (npr. Baartman in Bruijn, 2011; Gardinier,
2021). Drugič, vodilne mednarodne institucije in organizacije na tem po-
dročju (OECD, 2018; Svet Evrope, 2002; UNESCO, 2015) opredeljujejo te iz-
ide kot glavne razsežnosti (globalne) državljanske vzgoje. Tretjič, medtem
ko obstoječe teoretične in empirične raziskave (npr. Banjac, 2019; Galston,
2004) dokazujejo povezanost znanja, spretnosti, stališč in vrednot na po-
53
