Page 57 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 57
konceptualni okvir globalnih kompetenc
V znanstvenih razpravah je pogosto poudarjeno, da so znanje, spretnos-
ti, stališča in vrednotemedsebojno povezani, oziroma pogojeni. Galston
(2004, str. 264) poudarja, da državljansko znanje ni namenjeno samo sebi,
ampak je povezano s številnimi državljanskimi vrlinami. Državljansko
znanje spodbuja politično participacijo, kar pomeni, da je večja verjetnost
sodelovanja v državljanskih in političnih zadevah pri posameznikih z več
državljanskega znanja (prav tam). Podobno zapisuje Crick (2004, str. 62),
in sicer, da politično pismen človek ni le dobro obveščen o politiki, ampak
je tudi sposoben aktivne udeležbe in komunikacije. Banjac (2019) pojasnju-
je, da bi morali mladi pridobiti vso potrebno (osnovno) znanje o oblikah
politične participacije in razpoložljivih orodjih, ki v okviru demokratič-
nih ureditev omogočajo participacijo, da bi zagotovili informirano poli-
tično udejstvovanje v širših demokratičnih procesih. Slednje ni smiselno
le zanje, temveč za družbo kot celoto. Avtor tudi izpostavlja, da spretnosti
participacije same po sebi (brez potrebnega znanja) ne zadoščajo. Pomem-
ben pogoj za uveljavljanje globalnega državljanstva je torej ustrezna poli-
tična usposobljenost.11 Na področju globalnih kompetenc OECD (2018, str.
61) razmerje med področji znanja, spretnosti in odnosov oriše z naslednjim
primerom: »Preučevanje globalnih vprašanj, kot so podnebne spremembe,
zahteva dobro poznavanje določene teme; spretnost, da to poznavanje pre-
tvorimo v globlje razumevanje; sposobnost razmisleka o tem vprašanju z
različnih kulturnih vidikov; pripravljenost delovanja za trajnost in skupno
blaginjo.« Milfont in Sibley (2012) pojasnjujeta, da se sposobnost delovanja
obravnava kot kulminacija znanja, spretnosti in odnosov, ki jih pridobijo
učenci. Tisti, ki poznajo globalna in medkulturna vprašanja, ki so sposob-
ni razumeti vidike drugih in se zanimajo za druge kulture, naj bi bili spo-
sobni te pozitivne lastnosti prenesti tudi v dejanja, ki so koristna za njihove
lokalne skupnosti in za svet, v katerem živijo.
Po Galstonu (2004, str. 265) lahko državljansko znanje spremeni mne-
nje o določenih državljanskih vprašanjih. Trdi na primer, da čim več drža-
vljanskega znanja imajo posamezniki, tem manj se boji novih priseljencev
in njihovega vpliva nanje (prav tam). Na podlagi Banksovih (2001) dimen-
zij medkulturne vzgoje in sekundarnih analiz podatkov ICCS (2009) so
tako na primer E. Klemenčič in druge (2011) empirično prikazale, da je po-
11 Posameznik kot »svetovni državljan« ni vezan na ozemeljsko omejeno politično
skupnost, kar mu omogoča določeno stopnjo sodelovanja v politiki, vsaj v obliki
udeležbe na volitvah. Da bi bil »globalni« državljan politično dejaven na globalni
ravni, bi moral izkazati veliko višjo raven političnih kompetenc v smislu izbire rav-
ni in teme participacije (Deželan idr., 2007, str. 105).
57
V znanstvenih razpravah je pogosto poudarjeno, da so znanje, spretnos-
ti, stališča in vrednotemedsebojno povezani, oziroma pogojeni. Galston
(2004, str. 264) poudarja, da državljansko znanje ni namenjeno samo sebi,
ampak je povezano s številnimi državljanskimi vrlinami. Državljansko
znanje spodbuja politično participacijo, kar pomeni, da je večja verjetnost
sodelovanja v državljanskih in političnih zadevah pri posameznikih z več
državljanskega znanja (prav tam). Podobno zapisuje Crick (2004, str. 62),
in sicer, da politično pismen človek ni le dobro obveščen o politiki, ampak
je tudi sposoben aktivne udeležbe in komunikacije. Banjac (2019) pojasnju-
je, da bi morali mladi pridobiti vso potrebno (osnovno) znanje o oblikah
politične participacije in razpoložljivih orodjih, ki v okviru demokratič-
nih ureditev omogočajo participacijo, da bi zagotovili informirano poli-
tično udejstvovanje v širših demokratičnih procesih. Slednje ni smiselno
le zanje, temveč za družbo kot celoto. Avtor tudi izpostavlja, da spretnosti
participacije same po sebi (brez potrebnega znanja) ne zadoščajo. Pomem-
ben pogoj za uveljavljanje globalnega državljanstva je torej ustrezna poli-
tična usposobljenost.11 Na področju globalnih kompetenc OECD (2018, str.
61) razmerje med področji znanja, spretnosti in odnosov oriše z naslednjim
primerom: »Preučevanje globalnih vprašanj, kot so podnebne spremembe,
zahteva dobro poznavanje določene teme; spretnost, da to poznavanje pre-
tvorimo v globlje razumevanje; sposobnost razmisleka o tem vprašanju z
različnih kulturnih vidikov; pripravljenost delovanja za trajnost in skupno
blaginjo.« Milfont in Sibley (2012) pojasnjujeta, da se sposobnost delovanja
obravnava kot kulminacija znanja, spretnosti in odnosov, ki jih pridobijo
učenci. Tisti, ki poznajo globalna in medkulturna vprašanja, ki so sposob-
ni razumeti vidike drugih in se zanimajo za druge kulture, naj bi bili spo-
sobni te pozitivne lastnosti prenesti tudi v dejanja, ki so koristna za njihove
lokalne skupnosti in za svet, v katerem živijo.
Po Galstonu (2004, str. 265) lahko državljansko znanje spremeni mne-
nje o določenih državljanskih vprašanjih. Trdi na primer, da čim več drža-
vljanskega znanja imajo posamezniki, tem manj se boji novih priseljencev
in njihovega vpliva nanje (prav tam). Na podlagi Banksovih (2001) dimen-
zij medkulturne vzgoje in sekundarnih analiz podatkov ICCS (2009) so
tako na primer E. Klemenčič in druge (2011) empirično prikazale, da je po-
11 Posameznik kot »svetovni državljan« ni vezan na ozemeljsko omejeno politično
skupnost, kar mu omogoča določeno stopnjo sodelovanja v politiki, vsaj v obliki
udeležbe na volitvah. Da bi bil »globalni« državljan politično dejaven na globalni
ravni, bi moral izkazati veliko višjo raven političnih kompetenc v smislu izbire rav-
ni in teme participacije (Deželan idr., 2007, str. 105).
57
