Page 48 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 48
obalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi
in neformalnih dogodkov v obliki izkustvenega učenja. Navedeno vključu-
je izvedbo različnih projektov, delavnic in seminarjev.
Pedagoške in pedagoško-psihološke teorije in pristopi
M. Chiba in drugi (2021) menijo, da so za razvoj globalnih kompetenc po-
leg tradicionalnih učnih pristopov pomembni tudi sodobni učni pristopi,
temelječi na teoriji transformativnega učenja, vključno z razpravami in s
sodelovanjem, kot tudi na učence osredinjeni pristopi poučevanja, vključ-
no s skupinskim sodelovalnim projektnim delom ali skupnostnim učenjem
(angl. community learning) (Majewska, 2022). Pomembno je, da ti pristo-
pi podpirajo odkrivanje več perspektiv in razvoj kritičnega razmišljanja s
pristnimi učnimi izkušnjami. Različni avtorji globalno učenje opirajo na
različne pedagoške ter pedagoško-psihološke teorije in pristope.
V okviru transformativnega učenja so izpostavljeni medkulturni, na
pravice osredinjeni, univerzalni in sodelovalni pristopi, ki spodbujajo ne le
razvoj in promocijo spretnosti, temveč, kar je še pomembneje, vrednot, kot
so empatija, solidarnost, spoštovanje razlik in različnosti, in dejavnosti, ki
naslavljajo človekove pravice, revščino in okoljske tematike. Transforma-
tivno učenje temelji na predpostavki, da je treba transformirati ne le šol-
ske sisteme in prakse, temveč tudi osebno in kulturno miselnost učencev in
učenk. Osredinjeno je na samorefleksijo, zavedanje in delovanje, ki so nuj-
ni za prevpraševanje globalnih struktur moči. Gre za skupek spretnosti in
miselnosti. Učenci postanejo bolj vključujoči, manj diskriminatorni, odpr-
ti, reflektivni in čustveno sposobni sprejemanja sprememb. Pri transforma-
tivnem učenju je torej pomembno, da učenci spremenijo svoje referenčne
okvire z refleksijo svojih predpostavk in prepričanj ter zavednim oblikova-
njem in izvajanjem načrtov, ki bodo vodili k novim potem definiranja nji-
hovega sveta5 (Bamber idr., 2017; Banjac idr., 2022; Majewska, 2022).
Kritično mišljenje je metakognitivna aktivnost oziroma intelektualni
proces aktivnega in spretnega konceptualiziranja, uporabe, analiziranja,
sintetiziranja in (ali) vrednotenja informacij, zbranih ali ustvarjenih z opa-
5 Kritični postkolonialni kurikul na primer za razvoj globalnih kompetenc naslav-
lja izvor globalne revščine in neenakosti ter s tem izziva depolitizirano konceptu-
alizacijo revščine, predpostavko enotne, unilinearne poti človeškega napredka in
univerzalno vrednost zahodnega znanja, tehnologije, načina vladanja (liberalne de-
mokracije) in kapitalistične ekonomije kot poskusa podrejanja nadaljevanja koloni-
alne logike. Poudarja napačen univerzalizem globalizacije in kaže, kako so sodobne
socialne, politične, ekonomske in kulturne prakse še naprej v procesih kulturne do-
minacije zaradi vsiljevanja imperialnih struktur oblasti.
48
in neformalnih dogodkov v obliki izkustvenega učenja. Navedeno vključu-
je izvedbo različnih projektov, delavnic in seminarjev.
Pedagoške in pedagoško-psihološke teorije in pristopi
M. Chiba in drugi (2021) menijo, da so za razvoj globalnih kompetenc po-
leg tradicionalnih učnih pristopov pomembni tudi sodobni učni pristopi,
temelječi na teoriji transformativnega učenja, vključno z razpravami in s
sodelovanjem, kot tudi na učence osredinjeni pristopi poučevanja, vključ-
no s skupinskim sodelovalnim projektnim delom ali skupnostnim učenjem
(angl. community learning) (Majewska, 2022). Pomembno je, da ti pristo-
pi podpirajo odkrivanje več perspektiv in razvoj kritičnega razmišljanja s
pristnimi učnimi izkušnjami. Različni avtorji globalno učenje opirajo na
različne pedagoške ter pedagoško-psihološke teorije in pristope.
V okviru transformativnega učenja so izpostavljeni medkulturni, na
pravice osredinjeni, univerzalni in sodelovalni pristopi, ki spodbujajo ne le
razvoj in promocijo spretnosti, temveč, kar je še pomembneje, vrednot, kot
so empatija, solidarnost, spoštovanje razlik in različnosti, in dejavnosti, ki
naslavljajo človekove pravice, revščino in okoljske tematike. Transforma-
tivno učenje temelji na predpostavki, da je treba transformirati ne le šol-
ske sisteme in prakse, temveč tudi osebno in kulturno miselnost učencev in
učenk. Osredinjeno je na samorefleksijo, zavedanje in delovanje, ki so nuj-
ni za prevpraševanje globalnih struktur moči. Gre za skupek spretnosti in
miselnosti. Učenci postanejo bolj vključujoči, manj diskriminatorni, odpr-
ti, reflektivni in čustveno sposobni sprejemanja sprememb. Pri transforma-
tivnem učenju je torej pomembno, da učenci spremenijo svoje referenčne
okvire z refleksijo svojih predpostavk in prepričanj ter zavednim oblikova-
njem in izvajanjem načrtov, ki bodo vodili k novim potem definiranja nji-
hovega sveta5 (Bamber idr., 2017; Banjac idr., 2022; Majewska, 2022).
Kritično mišljenje je metakognitivna aktivnost oziroma intelektualni
proces aktivnega in spretnega konceptualiziranja, uporabe, analiziranja,
sintetiziranja in (ali) vrednotenja informacij, zbranih ali ustvarjenih z opa-
5 Kritični postkolonialni kurikul na primer za razvoj globalnih kompetenc naslav-
lja izvor globalne revščine in neenakosti ter s tem izziva depolitizirano konceptu-
alizacijo revščine, predpostavko enotne, unilinearne poti človeškega napredka in
univerzalno vrednost zahodnega znanja, tehnologije, načina vladanja (liberalne de-
mokracije) in kapitalistične ekonomije kot poskusa podrejanja nadaljevanja koloni-
alne logike. Poudarja napačen univerzalizem globalizacije in kaže, kako so sodobne
socialne, politične, ekonomske in kulturne prakse še naprej v procesih kulturne do-
minacije zaradi vsiljevanja imperialnih struktur oblasti.
48
