Page 46 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 46
obalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi
skav na tem področju zanimalo, ali je občutek pripadnosti šoli napovednik
globalnih kompetenc učencev.
Vloga šole pri spodbujanju razvoja globalnih kompetenc
Izobraževanje za globalno državljanstvo zahteva predanost šol. Šole so po-
membni socializacijski agenti, ki prispevajo k razvoju državljanskih kom-
petenc učencev. Šole bi morale spodbujati znanje, vrednote in spretnosti, ki
vodijo k učinkoviti udeležbi v medsebojno povezani družbi, in pripraviti
učence na kompleksno raznolikost nacionalnih identitet. Morale bi jih
podpreti, da uresničijo »zmožnosti delovanja za spremembo sveta« (Ban-
ks, 2004, str. 298). V razredih, kjer vsakodnevno potekajo intenzivne for-
malne in neformalne interakcije z učitelji in vrstniki, učenci lahko usvoji-
jo znanje in kompetence, ki so povezani z njihovim udejstvovanjem v šoli
kot pomembnim predpogojem za državljansko in politično udejstvovanje
v odraslosti (Azzolini, 2016). Pozitivna razredna klima je bila tako v števil-
nih raziskavah prepoznana kot pomemben dejavnik državljanske partici-
pacije (Castillo idr., 2015).
V sodobnem globaliziranem svetu naj bi šole spodbujale razvoj znan-
ja, vrednot in spretnosti, ki vodijo k učinkoviti udeležbi v medsebojno po-
vezani družbi, in pripravile učence na kompleksno raznolikost nacionalnih
identitet. Učence in učenke naj bi podprle, da uresničijo »zmožnosti delo-
vanja za spremembo sveta« (Banks, 2004, str. 298). Na podlagi pregleda li-
terature so za uresničevanje navedene vloge šol pomembni v nadaljevanju
predstavljeni uvidi.
Vsebine globalnega izobraževanja
Globalne kompetence vključujejo interdisciplinarno znanje o globalnih
vprašanjih in aktualnem svetovnem dogajanju, vključno z ekonomskim,
s političnim, kulturnim in z okoljskim sodelovanjem, ter vsebine, kot so
identiteta, kultura (medkulturni odnosi, sprejemanje različnosti, komu-
nikacija in sodelovanje), socialna pravičnost, človekove pravice, izgradnja
miru, reševanje konfliktov in trajnostni razvoj (Karanikola, 2022; Parmi-
giani idr., 2022b).
Vključenost v izobraževalne programe
J. Arbeiter (2019) navaja, da je razvoj globalnih kompetenc vseživljenjski
učni proces, ki poudarja potrebo po razvoju formalnih in neformalnih pro-
46
skav na tem področju zanimalo, ali je občutek pripadnosti šoli napovednik
globalnih kompetenc učencev.
Vloga šole pri spodbujanju razvoja globalnih kompetenc
Izobraževanje za globalno državljanstvo zahteva predanost šol. Šole so po-
membni socializacijski agenti, ki prispevajo k razvoju državljanskih kom-
petenc učencev. Šole bi morale spodbujati znanje, vrednote in spretnosti, ki
vodijo k učinkoviti udeležbi v medsebojno povezani družbi, in pripraviti
učence na kompleksno raznolikost nacionalnih identitet. Morale bi jih
podpreti, da uresničijo »zmožnosti delovanja za spremembo sveta« (Ban-
ks, 2004, str. 298). V razredih, kjer vsakodnevno potekajo intenzivne for-
malne in neformalne interakcije z učitelji in vrstniki, učenci lahko usvoji-
jo znanje in kompetence, ki so povezani z njihovim udejstvovanjem v šoli
kot pomembnim predpogojem za državljansko in politično udejstvovanje
v odraslosti (Azzolini, 2016). Pozitivna razredna klima je bila tako v števil-
nih raziskavah prepoznana kot pomemben dejavnik državljanske partici-
pacije (Castillo idr., 2015).
V sodobnem globaliziranem svetu naj bi šole spodbujale razvoj znan-
ja, vrednot in spretnosti, ki vodijo k učinkoviti udeležbi v medsebojno po-
vezani družbi, in pripravile učence na kompleksno raznolikost nacionalnih
identitet. Učence in učenke naj bi podprle, da uresničijo »zmožnosti delo-
vanja za spremembo sveta« (Banks, 2004, str. 298). Na podlagi pregleda li-
terature so za uresničevanje navedene vloge šol pomembni v nadaljevanju
predstavljeni uvidi.
Vsebine globalnega izobraževanja
Globalne kompetence vključujejo interdisciplinarno znanje o globalnih
vprašanjih in aktualnem svetovnem dogajanju, vključno z ekonomskim,
s političnim, kulturnim in z okoljskim sodelovanjem, ter vsebine, kot so
identiteta, kultura (medkulturni odnosi, sprejemanje različnosti, komu-
nikacija in sodelovanje), socialna pravičnost, človekove pravice, izgradnja
miru, reševanje konfliktov in trajnostni razvoj (Karanikola, 2022; Parmi-
giani idr., 2022b).
Vključenost v izobraževalne programe
J. Arbeiter (2019) navaja, da je razvoj globalnih kompetenc vseživljenjski
učni proces, ki poudarja potrebo po razvoju formalnih in neformalnih pro-
46
