Page 44 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 44
obalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi
vljanstvom. Kaže namreč, da se bodo posamezniki, ki so dosegli višjo stop-
njo izobrazbe, a so drugače enaki po spolu in starosti ter živijo v primerljivo
integriranih in razvitih družbah, verjetneje identificirali kot globalni dr-
žavljani v primerjavi z manj izobraženimi vrstniki. Višja raven izobrazbe
posameznika je torej bolj kot nacionalno in ekonomsko ozadje držav po-
vezana z večjo verjetnostjo, da se posameznik identificira kot globalni dr-
žavljan. Menijo, da se predvsem v naraščajočih migracijah manj izobraže-
ni oklepajo svoje nacionalne identitete, medtem ko so bolj izobraženi, kljub
prepoznanim kulturnim in verskim razlikam s priseljenci, sposobni prepo-
znati njihove humanistične podobnosti.
V povezavi z izobraževalnimi programi Dijkstra in drugi (2021) ugo-
tavljajo, da imajo učenci in učenke v gimnazijskih programih več drža-
vljanskega znanja kot njihovi vrstniki v programih poklicnega izobraže-
vanja. Prav tako bolj podpirajo enake pravice etničnih skupin. Zanimivo
pri tem je, da avtorji niso zaznali razlik med izobraževalnimi programi
glede na zaupanje učencev v svoje državljanske kompetence in državljan-
sko participacijo. Pri tem ugotavljajo, da obstajajo razlike med izobraže-
valnimi programi v tem, da so učenci in učenke v gimnazijski programih
bolj prepričani o pomembnosti kritičnega državljanstva in osebnega razvo-
ja, medtem ko so v poklicnih izobraževalnih programih bolj osredinjeni
na državljanstvo, usmerjeno v prilagajanje in družbeno zaželeno vedenje.
Prav tako učenci in učenke v gimnazijskih programih sodelujejo v več dr-
žavljanskih aktivnostih v šoli in jih ocenjujejo kot pomembne, poročajo o
razredni klimi, ki je odprta za razpravo, ter bolj pozitivnih odnosih med
učenci in učitelji (prav tam).
Vpogled v individualne dejavnike razvoja (globalnih) državljanskih
kompetenc omogoča tudi raziskava A. van Goethem in drugih (2020), ki se
je osredinjala na to, kako se posamezniki z različnimi ozadji na Nizozem-
skem razlikujejo v svojih pogledih na državljanstvo in državljanske kom-
petence, ki naj bi jih usvojili mladi v šoli. Ženske so kot pomembnejše iz-
postavile vse teme razen demokracije, ki so jo kot pomembnejšo izpostavili
moški. Tisti z nizkim in s povprečnim SES so v primerjavi s tistimi z vi-
sokim SES menili, da je znanje o globalnih problemih, različnosti v druž-
bi, državljanskih zadevah, demokraciji in evropskem sodelovanju manj po-
membno (prav tam).
44
vljanstvom. Kaže namreč, da se bodo posamezniki, ki so dosegli višjo stop-
njo izobrazbe, a so drugače enaki po spolu in starosti ter živijo v primerljivo
integriranih in razvitih družbah, verjetneje identificirali kot globalni dr-
žavljani v primerjavi z manj izobraženimi vrstniki. Višja raven izobrazbe
posameznika je torej bolj kot nacionalno in ekonomsko ozadje držav po-
vezana z večjo verjetnostjo, da se posameznik identificira kot globalni dr-
žavljan. Menijo, da se predvsem v naraščajočih migracijah manj izobraže-
ni oklepajo svoje nacionalne identitete, medtem ko so bolj izobraženi, kljub
prepoznanim kulturnim in verskim razlikam s priseljenci, sposobni prepo-
znati njihove humanistične podobnosti.
V povezavi z izobraževalnimi programi Dijkstra in drugi (2021) ugo-
tavljajo, da imajo učenci in učenke v gimnazijskih programih več drža-
vljanskega znanja kot njihovi vrstniki v programih poklicnega izobraže-
vanja. Prav tako bolj podpirajo enake pravice etničnih skupin. Zanimivo
pri tem je, da avtorji niso zaznali razlik med izobraževalnimi programi
glede na zaupanje učencev v svoje državljanske kompetence in državljan-
sko participacijo. Pri tem ugotavljajo, da obstajajo razlike med izobraže-
valnimi programi v tem, da so učenci in učenke v gimnazijski programih
bolj prepričani o pomembnosti kritičnega državljanstva in osebnega razvo-
ja, medtem ko so v poklicnih izobraževalnih programih bolj osredinjeni
na državljanstvo, usmerjeno v prilagajanje in družbeno zaželeno vedenje.
Prav tako učenci in učenke v gimnazijskih programih sodelujejo v več dr-
žavljanskih aktivnostih v šoli in jih ocenjujejo kot pomembne, poročajo o
razredni klimi, ki je odprta za razpravo, ter bolj pozitivnih odnosih med
učenci in učitelji (prav tam).
Vpogled v individualne dejavnike razvoja (globalnih) državljanskih
kompetenc omogoča tudi raziskava A. van Goethem in drugih (2020), ki se
je osredinjala na to, kako se posamezniki z različnimi ozadji na Nizozem-
skem razlikujejo v svojih pogledih na državljanstvo in državljanske kom-
petence, ki naj bi jih usvojili mladi v šoli. Ženske so kot pomembnejše iz-
postavile vse teme razen demokracije, ki so jo kot pomembnejšo izpostavili
moški. Tisti z nizkim in s povprečnim SES so v primerjavi s tistimi z vi-
sokim SES menili, da je znanje o globalnih problemih, različnosti v druž-
bi, državljanskih zadevah, demokraciji in evropskem sodelovanju manj po-
membno (prav tam).
44
