Page 43 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 43
konceptualni okvir globalnih kompetenc
kim SES, uporabljajo različne metode poučevanja in učenja pri državljan-
ski vzgoji. Šole lahko niso uspešne pri zagotavljanju enakih priložnosti, saj
od njih učenci z visokim SES odnesejo več kot tisti z nizkim SES, kar raz-
like še povečuje. To se lahko zgodi, ko se učenci, ki so razvili višje ravni
teh kompetenc v domačem okolju, v šolskih aktivnostih bolj odlikujejo kot
drugi učenci.
Priseljensko ozadje
Rezultati raziskave, ki so jo izvedli Dijkstra in drugi (2021), so pokazali,
da so učenci in učenke s priseljenskim ozadjem bolj naklonjeni enakim
pravicam vseh etničnih skupin, a izkazujejo manj državljanskega znanja.
Kokkonen in drugi (2010) predvidevajo, da so otroci priseljencev bolj odpr-
ti do pravic priseljencev, ker se bolj zavedajo njihovih življenjskih okoliščin
in pogojev ter aspiracij. Pri tem je z vidika krepitve sprejemanja različnosti
pomembna tudi ugotovitev, da je državljansko znanje pri učencih brez pri-
seljenskega ozadja pozitivno povezano s sprejemanjem različnosti.
Azzolini (2016) ugotavlja tudi, da so učenci s priseljenskim ozadjem
občutljivejši do pravic priseljencev in temu namenjajo več pozornosti. Prav
tako ugotavlja, da pravičnost v odnosu oziroma interakciji med učenci in
učitelji izboljšuje razvoj državljanskih kompetenc. Poudarja, da je poleg
vsebinskega vidika državljanske vzgoje za razvoj državljanskih kompetenc
prav tako pomembno tudi šolsko vzdušje (op. a. katerega pomemben ele-
ment je tudi občutek pripadnosti šoli).
Izobrazba
Stopnja dosežene izobrazbe se je izkazala kot pomembno povezana z ure-
sničevanjem globalnega državljanstva. Empirične raziskave (pregled v Dij-
kstra idr., 2021) kažejo, da so ljudje z visoko izobrazbo manj nagnjeni k fa-
voriziranju ene skupine pred drugo. Podobno Dijkstra in drugi (prav tam)
ugotavljajo, da učenci z nižje izobraženimi starši izkazujejo nižje državljan-
sko znanje in so manj naklonjeni enakim pravicam etničnih skupin. Inšti-
tut za mednarodno izobraževanje (2001) zato poudarja, da je izobraževanje
bistveni ključ do povečevanja razumevanja med narodi. Pri tem kot po-
membne izpostavijo študijske programe in izmenjave v tujini, ki povečuje-
jo zavedanje študentov o sebi in drugih, jih opolnomočijo in izobražujejo,
da postanejo odgovorni državljani sveta.
Raziskava, ki so jo izvedli Smith in drugi (2017), izpostavlja pozitiv-
no povezavo med doseženo izobrazbo posameznikov in globalnim drža-
43
kim SES, uporabljajo različne metode poučevanja in učenja pri državljan-
ski vzgoji. Šole lahko niso uspešne pri zagotavljanju enakih priložnosti, saj
od njih učenci z visokim SES odnesejo več kot tisti z nizkim SES, kar raz-
like še povečuje. To se lahko zgodi, ko se učenci, ki so razvili višje ravni
teh kompetenc v domačem okolju, v šolskih aktivnostih bolj odlikujejo kot
drugi učenci.
Priseljensko ozadje
Rezultati raziskave, ki so jo izvedli Dijkstra in drugi (2021), so pokazali,
da so učenci in učenke s priseljenskim ozadjem bolj naklonjeni enakim
pravicam vseh etničnih skupin, a izkazujejo manj državljanskega znanja.
Kokkonen in drugi (2010) predvidevajo, da so otroci priseljencev bolj odpr-
ti do pravic priseljencev, ker se bolj zavedajo njihovih življenjskih okoliščin
in pogojev ter aspiracij. Pri tem je z vidika krepitve sprejemanja različnosti
pomembna tudi ugotovitev, da je državljansko znanje pri učencih brez pri-
seljenskega ozadja pozitivno povezano s sprejemanjem različnosti.
Azzolini (2016) ugotavlja tudi, da so učenci s priseljenskim ozadjem
občutljivejši do pravic priseljencev in temu namenjajo več pozornosti. Prav
tako ugotavlja, da pravičnost v odnosu oziroma interakciji med učenci in
učitelji izboljšuje razvoj državljanskih kompetenc. Poudarja, da je poleg
vsebinskega vidika državljanske vzgoje za razvoj državljanskih kompetenc
prav tako pomembno tudi šolsko vzdušje (op. a. katerega pomemben ele-
ment je tudi občutek pripadnosti šoli).
Izobrazba
Stopnja dosežene izobrazbe se je izkazala kot pomembno povezana z ure-
sničevanjem globalnega državljanstva. Empirične raziskave (pregled v Dij-
kstra idr., 2021) kažejo, da so ljudje z visoko izobrazbo manj nagnjeni k fa-
voriziranju ene skupine pred drugo. Podobno Dijkstra in drugi (prav tam)
ugotavljajo, da učenci z nižje izobraženimi starši izkazujejo nižje državljan-
sko znanje in so manj naklonjeni enakim pravicam etničnih skupin. Inšti-
tut za mednarodno izobraževanje (2001) zato poudarja, da je izobraževanje
bistveni ključ do povečevanja razumevanja med narodi. Pri tem kot po-
membne izpostavijo študijske programe in izmenjave v tujini, ki povečuje-
jo zavedanje študentov o sebi in drugih, jih opolnomočijo in izobražujejo,
da postanejo odgovorni državljani sveta.
Raziskava, ki so jo izvedli Smith in drugi (2017), izpostavlja pozitiv-
no povezavo med doseženo izobrazbo posameznikov in globalnim drža-
43
