Page 42 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 42
obalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi
Socialno-ekonomski status
SES predstavlja enega izmed individualnih dejavnikov, ki pomembno vpli-
vajo na dostopnost t. i. dobrin globalizacije in s tem priložnosti za usva-
janje globalnih kompetenc. J. Simon in Ainsworth (2012) sta ugotovila, da
SES ne vpliva le na dostop do mednarodnih potovanj, mednarodnega bla-
ga in storitev ter priložnosti za študij v tujini in mednarodnih izmenjav v
okviru izobraževanja, temveč omogoča tudi hiter dostop do mednarodnih
družbenih povezav. Izkazalo se je, da višji SES posameznikom omogoča
pozitivne internacionalne povezave in jim omogoča izkušnje v mednaro-
dnem okolju. Turner (1993) pri tem meni, da ravno (mednarodne) izkušnje
pomembno določajo globalno državljanstvo. Višji SES je tako lahko de-
javnik samoidentifikacije posameznikov kot globalnih državljanov (Smith
idr., 2017).
Socialno-ekonomske razlike znotraj izobraževalnih sistemov in ne-
enak dostop do različnih oblik državljanske vzgoje so izpostavljeni kot po-
memben dejavnik socialno-ekonomske neenakosti pri političnem udejstvo-
vanju v odraslosti (Hoskins in Janmaat, 2019). B. Hoskins in drugi (2021)
ugotavljajo, da imajo učenci v štirih nordijskih državah z višjim SES več
priložnosti za različne oblike participacije v šoli. Prav tako ugotavljajo, da
šole z višjim deležem učencev z visokim SES nudijo več priložnosti za us-
vajanje državljanskih kompetenc in poročajo o bolj odprti razredni klimi.
Prav tako ugotavljajo, da ko imajo učenci z nizkim SES priložnost sodelo-
vati v takšnih in drugih aktivnostih državljanske vzgoje, imajo več koris-
ti od takšnih aktivnosti kot njihovi vrstniki z višjim SES. Sklenejo, da pri
učencih z nizkim SES aktivnosti državljanske participacije v šoli lahko na-
domestijo prikrajšano ozadje pri usvajanju državljanskega znanja ter ra-
zvoju politične participacije v odraslosti.
Boljka in drugi (2020) na podlagi analize participacije učencev in
učenk v različnih participativnih praksah v osnovnih šolah v Sloveniji ugo-
tavljajo, da učenci iz družin z nizkim SES ne dobijo priložnosti za aktivno
sodelovanje in so (v najboljšem primeru) zgolj zastopani, kar postavlja pod
vprašaj pravičnost ureditve participacije vseh učencev in učenk v šoli.
B. Hoskins in Janmaat (2019) na podlagi teorije socialne reprodukci-
je neenakosti pri političnem udejstvovanju identificirata načina, po kate-
rih lahko šole okrepijo in reproducirajo socialno-ekonomsko neenakost v
političnem udejstvovanju. Prvič, šole lahko ne nudijo enakih priložnosti
dostopa do določenih oblik državljanske vzgoje učencem z nizkim in vi-
sokim SES, ali drugič, šole, ki jih večinsko obiskujejo učenci z visokim/niz-
42
Socialno-ekonomski status
SES predstavlja enega izmed individualnih dejavnikov, ki pomembno vpli-
vajo na dostopnost t. i. dobrin globalizacije in s tem priložnosti za usva-
janje globalnih kompetenc. J. Simon in Ainsworth (2012) sta ugotovila, da
SES ne vpliva le na dostop do mednarodnih potovanj, mednarodnega bla-
ga in storitev ter priložnosti za študij v tujini in mednarodnih izmenjav v
okviru izobraževanja, temveč omogoča tudi hiter dostop do mednarodnih
družbenih povezav. Izkazalo se je, da višji SES posameznikom omogoča
pozitivne internacionalne povezave in jim omogoča izkušnje v mednaro-
dnem okolju. Turner (1993) pri tem meni, da ravno (mednarodne) izkušnje
pomembno določajo globalno državljanstvo. Višji SES je tako lahko de-
javnik samoidentifikacije posameznikov kot globalnih državljanov (Smith
idr., 2017).
Socialno-ekonomske razlike znotraj izobraževalnih sistemov in ne-
enak dostop do različnih oblik državljanske vzgoje so izpostavljeni kot po-
memben dejavnik socialno-ekonomske neenakosti pri političnem udejstvo-
vanju v odraslosti (Hoskins in Janmaat, 2019). B. Hoskins in drugi (2021)
ugotavljajo, da imajo učenci v štirih nordijskih državah z višjim SES več
priložnosti za različne oblike participacije v šoli. Prav tako ugotavljajo, da
šole z višjim deležem učencev z visokim SES nudijo več priložnosti za us-
vajanje državljanskih kompetenc in poročajo o bolj odprti razredni klimi.
Prav tako ugotavljajo, da ko imajo učenci z nizkim SES priložnost sodelo-
vati v takšnih in drugih aktivnostih državljanske vzgoje, imajo več koris-
ti od takšnih aktivnosti kot njihovi vrstniki z višjim SES. Sklenejo, da pri
učencih z nizkim SES aktivnosti državljanske participacije v šoli lahko na-
domestijo prikrajšano ozadje pri usvajanju državljanskega znanja ter ra-
zvoju politične participacije v odraslosti.
Boljka in drugi (2020) na podlagi analize participacije učencev in
učenk v različnih participativnih praksah v osnovnih šolah v Sloveniji ugo-
tavljajo, da učenci iz družin z nizkim SES ne dobijo priložnosti za aktivno
sodelovanje in so (v najboljšem primeru) zgolj zastopani, kar postavlja pod
vprašaj pravičnost ureditve participacije vseh učencev in učenk v šoli.
B. Hoskins in Janmaat (2019) na podlagi teorije socialne reprodukci-
je neenakosti pri političnem udejstvovanju identificirata načina, po kate-
rih lahko šole okrepijo in reproducirajo socialno-ekonomsko neenakost v
političnem udejstvovanju. Prvič, šole lahko ne nudijo enakih priložnosti
dostopa do določenih oblik državljanske vzgoje učencem z nizkim in vi-
sokim SES, ali drugič, šole, ki jih večinsko obiskujejo učenci z visokim/niz-
42
