Page 41 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 41
konceptualni okvir globalnih kompetenc
Individualni dejavniki
Pretekle raziskave (npr. Geijsel idr., 2012; Wanders idr., 2020) so potrdi-
le različno raven državljanskih kompetenc pri učencih z različnimi ozadji,
tudi glede na spol, SES in izobraževalni program, ki ga obiskujejo.
Spol
J. Acker (2004) poudarja, da je na podlagi znanstvenih razprav mogoče
sklepati o razlikah med moškimi in ženskami v doživljanju globalizacije.
Ženske namreč globalizacija izpostavlja več možnostim izobraževanja in
zaposlitve, zlasti v družbah s patriarhalnimi strukturami (Martell, 2010).
Tudi če so delovna mesta slabo plačana, negotova in vključujejo delo v sla-
bih razmerah, zaposlitev spremeni način, kako ženske gradijo svojo iden-
titeto, ko se srečujejo z različnimi ljudmi in nabirajo izkušnje v globalnem
kontekstu. V analizi, v katero so vključili 180 držav, so Gray in drugi (2006)
ugotovili, da so mednarodna trgovina in neposredne tuje naložbe koristne
za ženske v smislu daljše pričakovane življenjske dobe, višje stopnje pisme-
nosti ter večje udeležbe v gospodarskem in političnem življenju. Rezultati
OECD (2020a) sicer kažejo, da so dekleta v vseh državah, ki so sodelovale
v kognitivnem testu globalnih kompetenc, razen na Škotskem, kjer razlike
niso bile statistično značilne, izkazala višjo raven globalnih kompetenc kot
fantje. Se pa razlike med spoloma v samooceni globalnih kompetenc razli-
kujejo med državami in glede na spremljano dimenzijo globalnih kompe-
tenc.
Dijkstra in drugi (2021) so na podlagi analize podatkov ICCS 2016
ugotovili, da imajo dekleta nekoliko več državljanskega znanja kot fantje in
da bolj podpirajo enake pravice etničnih skupin v družbi. Prav tako poro-
čajo o več državljanske participacije (s prostovoljnim delom itd.).
Starost
Starost je poleg spola pomemben dejavnik pri razumevanju globalizacije in
usvajanju globalnih kompetenc. Skozi zgodovino človeštva se predstavniki
različnih starostnih skupin na različne načine odzivajo na družbene spre-
membe (Bergh in Nilsson, 2010; Cole in Durham, 2007). Mlajše generacije
veljajo za bolj ozaveščene o svetu kot starejše in jasno je, da so zaradi pove-
čane interakcije z internetom in množičnimi mediji bolj izpostavljene sve-
tovnim dogodkom kot starejše generacije.
41
Individualni dejavniki
Pretekle raziskave (npr. Geijsel idr., 2012; Wanders idr., 2020) so potrdi-
le različno raven državljanskih kompetenc pri učencih z različnimi ozadji,
tudi glede na spol, SES in izobraževalni program, ki ga obiskujejo.
Spol
J. Acker (2004) poudarja, da je na podlagi znanstvenih razprav mogoče
sklepati o razlikah med moškimi in ženskami v doživljanju globalizacije.
Ženske namreč globalizacija izpostavlja več možnostim izobraževanja in
zaposlitve, zlasti v družbah s patriarhalnimi strukturami (Martell, 2010).
Tudi če so delovna mesta slabo plačana, negotova in vključujejo delo v sla-
bih razmerah, zaposlitev spremeni način, kako ženske gradijo svojo iden-
titeto, ko se srečujejo z različnimi ljudmi in nabirajo izkušnje v globalnem
kontekstu. V analizi, v katero so vključili 180 držav, so Gray in drugi (2006)
ugotovili, da so mednarodna trgovina in neposredne tuje naložbe koristne
za ženske v smislu daljše pričakovane življenjske dobe, višje stopnje pisme-
nosti ter večje udeležbe v gospodarskem in političnem življenju. Rezultati
OECD (2020a) sicer kažejo, da so dekleta v vseh državah, ki so sodelovale
v kognitivnem testu globalnih kompetenc, razen na Škotskem, kjer razlike
niso bile statistično značilne, izkazala višjo raven globalnih kompetenc kot
fantje. Se pa razlike med spoloma v samooceni globalnih kompetenc razli-
kujejo med državami in glede na spremljano dimenzijo globalnih kompe-
tenc.
Dijkstra in drugi (2021) so na podlagi analize podatkov ICCS 2016
ugotovili, da imajo dekleta nekoliko več državljanskega znanja kot fantje in
da bolj podpirajo enake pravice etničnih skupin v družbi. Prav tako poro-
čajo o več državljanske participacije (s prostovoljnim delom itd.).
Starost
Starost je poleg spola pomemben dejavnik pri razumevanju globalizacije in
usvajanju globalnih kompetenc. Skozi zgodovino človeštva se predstavniki
različnih starostnih skupin na različne načine odzivajo na družbene spre-
membe (Bergh in Nilsson, 2010; Cole in Durham, 2007). Mlajše generacije
veljajo za bolj ozaveščene o svetu kot starejše in jasno je, da so zaradi pove-
čane interakcije z internetom in množičnimi mediji bolj izpostavljene sve-
tovnim dogodkom kot starejše generacije.
41
