Page 39 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 39
konceptualni okvir globalnih kompetenc
spektiv učencev; vključuje kognitivno, intrapersonalno in medo-
sebno dimenzijo.
– Lestvica globalnih kompetenc (angl. global competence scale) (Liu
idr., 2020) meri znanje (znanje o svetu, razumevanje globaliza-
cije, poznavanje temeljev mednarodnega akademskega okolja),
spretnosti (uporabo orodij, medkulturno komunikacijo, medna-
rodno akademsko komunikacijo) in stališča študentov (namero
sodelovanja, odprtost, vrednote).
– Raziskava PISA (2018) je, kot je opredeljeno v uvodu, edina razis-
kava, ki je spremljala globalne kompetence iz mednarodno pri-
merljive perspektive in katere zasnovo, pripomočke in rezultate
podrobneje predstavljamo v nadaljevanju monografije.
H. Goren in M. Yemini (2017) menita, da lestvice večinoma sledijo
pristopu globalne zavesti, medtem ko je bil pilotiran instrument globalnega
razmišljanja (angl. global mindedness dispositions instrument) poskus spre-
mljanja kritičnega mišljenja, a ga je le šibko povezoval z izobraževanjem.
Liu in drugi (2020) menijo, da so v ozadju ocenjevalnih lestvic za mer-
jenje določenih vidikov globalnih kompetenc pogosto psihološki koncep-
ti, kot so osebnost, odprtost, motivacija, učinkovitost, kognicija, pri tem pa
je zapostavljen edukacijski vidik oziroma proces razvoja globalnih kompe-
tenc. Conolly in drugi (2019) poudarjajo, da je globalno izobraževanje naju-
činkovitejše, kadar gre za celostni pristop šole. Menijo, da je v tem okviru
treba razmisliti o tem, ali bi se spremljanje/merjenje globalnih kompetenc
moralo osrediniti na to raven namesto na spremljanje globalnih kompetenc
posameznih učencev, na katere so osredinjene prej predstavljene lestvice.
Poleg merjenja globalnih kompetenc učencev/študentov je bila razi-
skovalna pozornost v zadnjih desetletjih namenjena tudi oblikovanju le-
stvic za spremljanje globalnih kompetenc učiteljev oziroma njihovih
spretnosti poučevanja globalnega izobraževanja. Kontinuum globalno
kompetentnega poučevanja (angl. globally competent teaching continuum)
(Carter, 2020) predstavlja orodje za samorefleksijo učiteljev ter razvoj nji-
hovih globalnih kompetenc in kompetenc za na principih globalnega izo-
braževanja temelječe poučevanje. Osredinjen je na tri področja: dispozicije,
znanje in spretnosti učiteljev. I. van Werven in drugi (2021) so oblikovali le-
stvico za merjenje temeljnih kompetenc, ki se nanašajo na zmožnosti načr-
tovanja pouka za globalno izobraževanje pri osnovnošolskih učiteljih.
39
spektiv učencev; vključuje kognitivno, intrapersonalno in medo-
sebno dimenzijo.
– Lestvica globalnih kompetenc (angl. global competence scale) (Liu
idr., 2020) meri znanje (znanje o svetu, razumevanje globaliza-
cije, poznavanje temeljev mednarodnega akademskega okolja),
spretnosti (uporabo orodij, medkulturno komunikacijo, medna-
rodno akademsko komunikacijo) in stališča študentov (namero
sodelovanja, odprtost, vrednote).
– Raziskava PISA (2018) je, kot je opredeljeno v uvodu, edina razis-
kava, ki je spremljala globalne kompetence iz mednarodno pri-
merljive perspektive in katere zasnovo, pripomočke in rezultate
podrobneje predstavljamo v nadaljevanju monografije.
H. Goren in M. Yemini (2017) menita, da lestvice večinoma sledijo
pristopu globalne zavesti, medtem ko je bil pilotiran instrument globalnega
razmišljanja (angl. global mindedness dispositions instrument) poskus spre-
mljanja kritičnega mišljenja, a ga je le šibko povezoval z izobraževanjem.
Liu in drugi (2020) menijo, da so v ozadju ocenjevalnih lestvic za mer-
jenje določenih vidikov globalnih kompetenc pogosto psihološki koncep-
ti, kot so osebnost, odprtost, motivacija, učinkovitost, kognicija, pri tem pa
je zapostavljen edukacijski vidik oziroma proces razvoja globalnih kompe-
tenc. Conolly in drugi (2019) poudarjajo, da je globalno izobraževanje naju-
činkovitejše, kadar gre za celostni pristop šole. Menijo, da je v tem okviru
treba razmisliti o tem, ali bi se spremljanje/merjenje globalnih kompetenc
moralo osrediniti na to raven namesto na spremljanje globalnih kompetenc
posameznih učencev, na katere so osredinjene prej predstavljene lestvice.
Poleg merjenja globalnih kompetenc učencev/študentov je bila razi-
skovalna pozornost v zadnjih desetletjih namenjena tudi oblikovanju le-
stvic za spremljanje globalnih kompetenc učiteljev oziroma njihovih
spretnosti poučevanja globalnega izobraževanja. Kontinuum globalno
kompetentnega poučevanja (angl. globally competent teaching continuum)
(Carter, 2020) predstavlja orodje za samorefleksijo učiteljev ter razvoj nji-
hovih globalnih kompetenc in kompetenc za na principih globalnega izo-
braževanja temelječe poučevanje. Osredinjen je na tri področja: dispozicije,
znanje in spretnosti učiteljev. I. van Werven in drugi (2021) so oblikovali le-
stvico za merjenje temeljnih kompetenc, ki se nanašajo na zmožnosti načr-
tovanja pouka za globalno izobraževanje pri osnovnošolskih učiteljih.
39
