Page 36 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 36
obalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi
tremi oblikami. Prva se nanaša na »odprto globalno državljanstvo« in po-
udarja vse večjo soodvisnost in kulturno raznolikost sveta. Druga opisu-
je »globalno moralno državljanstvo« in poudarja etične kategorije, kot so
enakost in človekove pravice, medtem ko tretja zagovarja »globalno druž-
beno in politično državljanstvo«, katerega namen je spremeniti razmerja
politične moči v smeri enakosti in kulturne raznolikosti (Ahmed in Mo-
hammed, 2022, str. 126). K. Pashby in drugi (2020) so na podlagi metapre-
gleda številnih tipologij izobraževanja za globalno državljanstvo identifici-
rali neoliberalni, liberalni in kritični pristop.
Conolly in drugi (2019) razlikujejo štiri pristope izobraževanja za glo-
balno državljanstvo: neoliberalni pristop, pristop globalne zavesti, kritič-
ni pristop in zagovorniški pristop, za katere ugotavljamo, da povzemajo
preplet drugih prej navedenih tipologij, in jih predstavljamo v nadaljeva-
nju.
Neoliberalni pristop pod vplivom teorije človeškega kapitala izobra-
ževanje opredeljuje kot naložbo (Rizvi, 2017) ter v skladu s tem kot pri-
dobivanje globalnih kompetenc predvsem z namenom zaposljivosti posa-
meznikov in zagotavljanja konkurenčnosti držav. Poudarja individualne
dosežke posameznikov, kot bistveno prednost globalnega izobraževanja
pa izpostavlja povečano globalno gospodarsko in delovno konkurenčnost
(Goren in Yemini, 2017). Zanj je značilno, da svetovno gospodarstvo, ki te-
melji na prosti trgovini, sprejema kot normativno in globalne kompetence
pogosto povezuje s podjetniškimi spretnostmi. Ta pristop vlaganje v glo-
balno izobraževanje torej vidi kot pomembno priložnost za države, ki želi-
jo gospodarsko napredovati v današnjem medsebojnem povezanem svetu.
Conolly in drugi (2019) kot primer takega neoliberalnega pristopa izposta-
vijo merjenje globalnih kompetenc v raziskavi PISA.
Pristop globalne zavesti globalno izobraževanje opredeljuje kot moral-
ni imperativ in si prizadeva za skupne cilje, kot sta socialna pravičnost in
mir. Običajno zavzema liberalno humanistično ali kozmopolitsko držo, ci-
lji pa vključujejo univerzalne človekove pravice, medkulturno razumeva-
nje, empatijo in pripoznavanje drugega. Prevladujeta ključni ideji, da vsi
ljudje enakovredno pripadajo človeški skupnosti ter da je treba kulturno
raznolikost spoštovati in varovati. Vendar kljub poudarjanju moralne dolž-
nosti vsakogar, da prispeva k blaginji vseh, kritiki trdijo, da so univerzal-
ne vrednote takega pristopa vseeno osredinjene na določen pogled na svet
(Oxley in Morris, 2013) in da ne izzivajo dovolj trenutnega neravnovesja
moči po svetu. Spremljanje globalnih kompetenc pri tem pristopu temelji
36
tremi oblikami. Prva se nanaša na »odprto globalno državljanstvo« in po-
udarja vse večjo soodvisnost in kulturno raznolikost sveta. Druga opisu-
je »globalno moralno državljanstvo« in poudarja etične kategorije, kot so
enakost in človekove pravice, medtem ko tretja zagovarja »globalno druž-
beno in politično državljanstvo«, katerega namen je spremeniti razmerja
politične moči v smeri enakosti in kulturne raznolikosti (Ahmed in Mo-
hammed, 2022, str. 126). K. Pashby in drugi (2020) so na podlagi metapre-
gleda številnih tipologij izobraževanja za globalno državljanstvo identifici-
rali neoliberalni, liberalni in kritični pristop.
Conolly in drugi (2019) razlikujejo štiri pristope izobraževanja za glo-
balno državljanstvo: neoliberalni pristop, pristop globalne zavesti, kritič-
ni pristop in zagovorniški pristop, za katere ugotavljamo, da povzemajo
preplet drugih prej navedenih tipologij, in jih predstavljamo v nadaljeva-
nju.
Neoliberalni pristop pod vplivom teorije človeškega kapitala izobra-
ževanje opredeljuje kot naložbo (Rizvi, 2017) ter v skladu s tem kot pri-
dobivanje globalnih kompetenc predvsem z namenom zaposljivosti posa-
meznikov in zagotavljanja konkurenčnosti držav. Poudarja individualne
dosežke posameznikov, kot bistveno prednost globalnega izobraževanja
pa izpostavlja povečano globalno gospodarsko in delovno konkurenčnost
(Goren in Yemini, 2017). Zanj je značilno, da svetovno gospodarstvo, ki te-
melji na prosti trgovini, sprejema kot normativno in globalne kompetence
pogosto povezuje s podjetniškimi spretnostmi. Ta pristop vlaganje v glo-
balno izobraževanje torej vidi kot pomembno priložnost za države, ki želi-
jo gospodarsko napredovati v današnjem medsebojnem povezanem svetu.
Conolly in drugi (2019) kot primer takega neoliberalnega pristopa izposta-
vijo merjenje globalnih kompetenc v raziskavi PISA.
Pristop globalne zavesti globalno izobraževanje opredeljuje kot moral-
ni imperativ in si prizadeva za skupne cilje, kot sta socialna pravičnost in
mir. Običajno zavzema liberalno humanistično ali kozmopolitsko držo, ci-
lji pa vključujejo univerzalne človekove pravice, medkulturno razumeva-
nje, empatijo in pripoznavanje drugega. Prevladujeta ključni ideji, da vsi
ljudje enakovredno pripadajo človeški skupnosti ter da je treba kulturno
raznolikost spoštovati in varovati. Vendar kljub poudarjanju moralne dolž-
nosti vsakogar, da prispeva k blaginji vseh, kritiki trdijo, da so univerzal-
ne vrednote takega pristopa vseeno osredinjene na določen pogled na svet
(Oxley in Morris, 2013) in da ne izzivajo dovolj trenutnega neravnovesja
moči po svetu. Spremljanje globalnih kompetenc pri tem pristopu temelji
36
