Page 35 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 35
konceptualni okvir globalnih kompetenc
mednarodno ozaveščenost in razvoj celovite osebnosti, k aktivnejši vlo-
gi globalnih državljanov, ki imajo tako dolžnosti kot pravice, predvsem
pri spoštovanju medsebojne povezanosti, zavzemanju perspektive drugih,
spoštovanju kulturne raznolikosti, zavzemanju za človekove pravice, so-
cialno pravičnost in trajnostni razvoj.2 Podobno Cabrera (2010) meni, da
je globalno državljanstvo večdimenzionalna oznaka, pod katero je mogo-
če umestiti koncepte, kot so svetovljansko državljanstvo (angl. cosmopoli-
tan citizenship), izobraževanje za medkulturno skupnost in svetovljanski
moralni pogled (angl. cosmopolitan moral outlook). Meni, da se globalno
državljanstvo nanaša na nabor dispozicij in praks, ki vključujejo samoza-
vedanje, spoštovanje različnosti, empatijo, altruizem in zavzemanje za so-
cialno pravičnost.
Tipologije globalnega izobraževanja
V literaturi je mogoče zaslediti različne pristope in tipologije globalnega iz-
obraževanja in izobraževanja za globalno državljanstvo.
V. Andreotti (2006) razlikuje med dvema okviroma izobraževanja za
globalno državljanstvo – mehkim in kritičnim pristopom. Prvi odraža
medčloveški/moralni okvir za razumevanje odnosa z drugimi, opolnomo-
čenje posameznikov za delo, ozaveščanje o globalnih vprašanjih in spod-
bujanje kampanj, medtem ko je drugi osredinjen na neenakost in družbeno
nepravičnost, razumevanje globalnih odnosov kot političnih in etičnih ter
spodbuja posameznike h kritičnemu razmišljanju in naslavljanju global-
nih vprašanj. Po L. Johnson (2010) obstaja osem glavnih kategorij global-
ne državljanske vzgoje: politična, moralna, ekonomska, kulturno-estetska,
kritična, položajna, okoljska in duhovna. Prve štiri se nanašajo na konver-
gentne in nasprotujoče si vzorce izobraževanja o globalnem državljanstvu
in so povezani z mehkimi oblikami globalnega izobraževanja, kot jih iz-
postavlja V. Andreotti (2006), medtem ko zadnje štiri opisujejo bolj kritič-
ne, postmoderne oblike globalnega državljanstva. L. Schultz (2007) pou-
darja tri kategorije izobraževanja za globalno državljanstvo: neoliberalno,
radikalno in transformacijsko. Prav tako Veugelers (2011) razlikuje med
2 J. Arbeiter (2019) izpostavlja, da »globalno izobraževanje vključuje področja medna-
rodnega razvojnega sodelovanja, človekovih pravic, trajnostnega razvoja, varovanja
okolja, miru in preprečevanja konfliktov, medkulturne komunikacije ter enakosti
spolov, kar pomeni, da je treba to področje razumeti celovito in ga temu primer-
no tudi analizirati«. Čeprav gre za različna področja, jim je skupno prizadevanje za
tesnejši odnos med družbenimi vprašanji in vsebinami, s katerimi se jih naslavlja v
razredu.
35
mednarodno ozaveščenost in razvoj celovite osebnosti, k aktivnejši vlo-
gi globalnih državljanov, ki imajo tako dolžnosti kot pravice, predvsem
pri spoštovanju medsebojne povezanosti, zavzemanju perspektive drugih,
spoštovanju kulturne raznolikosti, zavzemanju za človekove pravice, so-
cialno pravičnost in trajnostni razvoj.2 Podobno Cabrera (2010) meni, da
je globalno državljanstvo večdimenzionalna oznaka, pod katero je mogo-
če umestiti koncepte, kot so svetovljansko državljanstvo (angl. cosmopoli-
tan citizenship), izobraževanje za medkulturno skupnost in svetovljanski
moralni pogled (angl. cosmopolitan moral outlook). Meni, da se globalno
državljanstvo nanaša na nabor dispozicij in praks, ki vključujejo samoza-
vedanje, spoštovanje različnosti, empatijo, altruizem in zavzemanje za so-
cialno pravičnost.
Tipologije globalnega izobraževanja
V literaturi je mogoče zaslediti različne pristope in tipologije globalnega iz-
obraževanja in izobraževanja za globalno državljanstvo.
V. Andreotti (2006) razlikuje med dvema okviroma izobraževanja za
globalno državljanstvo – mehkim in kritičnim pristopom. Prvi odraža
medčloveški/moralni okvir za razumevanje odnosa z drugimi, opolnomo-
čenje posameznikov za delo, ozaveščanje o globalnih vprašanjih in spod-
bujanje kampanj, medtem ko je drugi osredinjen na neenakost in družbeno
nepravičnost, razumevanje globalnih odnosov kot političnih in etičnih ter
spodbuja posameznike h kritičnemu razmišljanju in naslavljanju global-
nih vprašanj. Po L. Johnson (2010) obstaja osem glavnih kategorij global-
ne državljanske vzgoje: politična, moralna, ekonomska, kulturno-estetska,
kritična, položajna, okoljska in duhovna. Prve štiri se nanašajo na konver-
gentne in nasprotujoče si vzorce izobraževanja o globalnem državljanstvu
in so povezani z mehkimi oblikami globalnega izobraževanja, kot jih iz-
postavlja V. Andreotti (2006), medtem ko zadnje štiri opisujejo bolj kritič-
ne, postmoderne oblike globalnega državljanstva. L. Schultz (2007) pou-
darja tri kategorije izobraževanja za globalno državljanstvo: neoliberalno,
radikalno in transformacijsko. Prav tako Veugelers (2011) razlikuje med
2 J. Arbeiter (2019) izpostavlja, da »globalno izobraževanje vključuje področja medna-
rodnega razvojnega sodelovanja, človekovih pravic, trajnostnega razvoja, varovanja
okolja, miru in preprečevanja konfliktov, medkulturne komunikacije ter enakosti
spolov, kar pomeni, da je treba to področje razumeti celovito in ga temu primer-
no tudi analizirati«. Čeprav gre za različna področja, jim je skupno prizadevanje za
tesnejši odnos med družbenimi vprašanji in vsebinami, s katerimi se jih naslavlja v
razredu.
35
