Page 104 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 104
obalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi
Podobno opazimo tudi pri primerjavi rezultatov med programo-
ma gimnazijskega in srednjega poklicnega izobraževanja, saj so učenci iz
programov srednjega poklicnega izobraževanja v višjem odstotku izrazi-
li strinjanje z vsemi vključenimi postavkami razen postavke, ki se nana-
ša na učenje o drugih kulturah pri pouku. Strinjanje z omenjeno postavko
so učenci iz obeh programov ocenili tudi v najvišjem odstotku (72 % učen-
cev iz gimnazij in 63 % učencev iz programov srednjega poklicnega izobra-
ževanja), poleg te postavke pa so v najvišjem odstotku izrazili tudi strin-
janje s postavko, ki se nanaša na učenje o razreševanju sporov z drugimi
ljudmi (53 % učencev iz gimnazij in 59 % učencev iz programov srednjega
poklicnega izobraževanja). Podobno kot pri primerjavah prejšnjih skupin
so tudi tukaj tako učenci iz gimnazij kot tudi tisti, ki obiskujejo programe
srednjega poklicnega izobraževanja, v najnižjem odstotku izrazili strinjan-
je s postavko, da pri pouku berejo časopise, iščejo novice po spletu ali sku-
paj gledajo poročila (20 % učencev iz gimnazij in 37 % učencev iz progra-
mov srednjega poklicnega izobraževanja), in s postavko, da jih profesorji
pri pouku večkrat vprašajo za mnenje o mednarodnih novicah (28 % učen-
cev iz gimnazij in 41 % učencev iz programov srednjega poklicnega izobra-
ževanja).
Če povzamemo rezultate s področja primerjave v priložnostih za
usvajanje globalnih kompetenc pri pouku med različnimi skupinami
učencev in učenk, lahko zaključimo, da so učenci in učenke iz večine
skupin v najvišjem deležu ocenili strinjanje s postavkama, ki se nanašata
na učenje reševanja sporov z drugimi ljudmi in na učenje o drugačnih
kulturah pri pouku, v najnižjem pa strinjanje s postavkama, ki se nanašata
na branje časopisa med poukom, iskanje novic po spletu in gledanje po-
ročil, ter s postavko, da jih profesorji med poukom večkrat vprašajo za
mnenje o mednarodnih novicah. Zaključimo lahko tudi, da so o več pri-
ložnostih za usvajanje globalnih kompetenc pri pouku poročali fantje,
učenci z visokim SES, s statusom priseljenca in učenci z nižjimi dosežki
pri branju ter tisti, ki obiskujejo programe srednjega poklicnega izobraže-
vanja. Iz rezultatov je razvidno tudi, da so priložnosti za usvajanje različ-
nih globalnih kompetenc pri pouku, ne glede na različne skupine učencev
in učenk, v slovenskem prostoru prisotne v razmeroma nizkem deležu,
saj je strinjanje z večino postavk v povprečju ocenilo le 30–50 odstotkov
učencev in učenk.
104
Podobno opazimo tudi pri primerjavi rezultatov med programo-
ma gimnazijskega in srednjega poklicnega izobraževanja, saj so učenci iz
programov srednjega poklicnega izobraževanja v višjem odstotku izrazi-
li strinjanje z vsemi vključenimi postavkami razen postavke, ki se nana-
ša na učenje o drugih kulturah pri pouku. Strinjanje z omenjeno postavko
so učenci iz obeh programov ocenili tudi v najvišjem odstotku (72 % učen-
cev iz gimnazij in 63 % učencev iz programov srednjega poklicnega izobra-
ževanja), poleg te postavke pa so v najvišjem odstotku izrazili tudi strin-
janje s postavko, ki se nanaša na učenje o razreševanju sporov z drugimi
ljudmi (53 % učencev iz gimnazij in 59 % učencev iz programov srednjega
poklicnega izobraževanja). Podobno kot pri primerjavah prejšnjih skupin
so tudi tukaj tako učenci iz gimnazij kot tudi tisti, ki obiskujejo programe
srednjega poklicnega izobraževanja, v najnižjem odstotku izrazili strinjan-
je s postavko, da pri pouku berejo časopise, iščejo novice po spletu ali sku-
paj gledajo poročila (20 % učencev iz gimnazij in 37 % učencev iz progra-
mov srednjega poklicnega izobraževanja), in s postavko, da jih profesorji
pri pouku večkrat vprašajo za mnenje o mednarodnih novicah (28 % učen-
cev iz gimnazij in 41 % učencev iz programov srednjega poklicnega izobra-
ževanja).
Če povzamemo rezultate s področja primerjave v priložnostih za
usvajanje globalnih kompetenc pri pouku med različnimi skupinami
učencev in učenk, lahko zaključimo, da so učenci in učenke iz večine
skupin v najvišjem deležu ocenili strinjanje s postavkama, ki se nanašata
na učenje reševanja sporov z drugimi ljudmi in na učenje o drugačnih
kulturah pri pouku, v najnižjem pa strinjanje s postavkama, ki se nanašata
na branje časopisa med poukom, iskanje novic po spletu in gledanje po-
ročil, ter s postavko, da jih profesorji med poukom večkrat vprašajo za
mnenje o mednarodnih novicah. Zaključimo lahko tudi, da so o več pri-
ložnostih za usvajanje globalnih kompetenc pri pouku poročali fantje,
učenci z visokim SES, s statusom priseljenca in učenci z nižjimi dosežki
pri branju ter tisti, ki obiskujejo programe srednjega poklicnega izobraže-
vanja. Iz rezultatov je razvidno tudi, da so priložnosti za usvajanje različ-
nih globalnih kompetenc pri pouku, ne glede na različne skupine učencev
in učenk, v slovenskem prostoru prisotne v razmeroma nizkem deležu,
saj je strinjanje z večino postavk v povprečju ocenilo le 30–50 odstotkov
učencev in učenk.
104
