Page 106 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 106
obalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi
precej nižjem zavedanju o globalnih vprašanjih, spretnosti medkulturne
komunikacije in odzivnosti na globalna vprašanja, tj. spretnostih, ki se do
določene mere navezujejo na znanje, in bi jih bilo mogoče sistematično kre-
piti med izobraževalnim procesom.
Nadaljnje analize so pokazale, da je občutek pripadnosti šoli značilen
napovednik vseh obravnavanih globalnih kompetenc učencev in učenk ra-
zen zanimanja za spoznavanje drugih kultur. Največji učinek občutka pri-
padnosti šoli so rezultati potrdili pri pojasnjevanju indeksa spretnosti mi-
selnega prilagajanja, večji učinki zaznanega občutka pripadnosti šoli pa so
se potrdili tudi pri pojasnjevanju indeksa zaznanega diskriminatornega ve-
denja učiteljev, indeksa zavedanja o globalnih vprašanjih in indeksa spo-
štovanja ljudi iz drugih kultur.
Rezultati tudi kažejo, da so globalne kompetence značilen napovednik
dosežkov pri preizkusu v raziskavi PISA, in sicer tako bralnih kot tudi ma-
tematičnih in naravoslovnih. Na vse tri vrste dosežkov ima največji nega-
tiven učinek učenčevo zaznavanje diskriminatornega vedenja učiteljev, pri
pojasnjevanju dosežka iz matematike in naravoslovja pa ima največji po-
zitiven učinek učenčeva zaznana samoučinkovitost pri pojasnjevanju glo-
balnih vprašanj. Poleg že omenjenega dejavnika sta imela pri pojasnjevanju
dosežka iz branja večji učinek še učenčeva spretnost medkulturne komuni-
kacije in spoštovanje ljudi iz drugih kultur.
Rezultati na področju ugotavljanja povezanosti znanja, stališč in
spretnosti znotraj globalnih kompetenc učencev in učenk so potrdili, da
je zaznano zavedanje učencev o globalnih vprašanjih značilen napovednik
njihove odzivnosti na globalna vprašanja, zaznane samoučinkovitosti pri
pojasnjevanju globalnih vprašanj kot tudi njihovega odnosa do priseljen-
cev, pri čemer so se največji učinki potrdili predvsem pri pojasnjevanju od-
zivnosti učencev in učenk na globalna vprašanja.
Razprava
Rezultati sekundarnih analiz podatkov raziskave PISA iz leta 2018 o učen-
čevih stališčih in dispozicijah na področju globalnih kompetenc v Slove-
niji kažejo, da so slovenski učenci v primerjavi z vrstniki iz drugih držav
OECD poročali o nekoliko nižjih ravneh zavedanja o globalnih vpraša-
njih, odzivnosti na globalna vprašanja, samoučinkovitosti pri pojasnjeva-
nju globalnih vprašanj in pozitivnega odnosa do priseljencev.
Te rezultate je mogoče pojasniti na naslednje načine. Prvič, čeprav slo-
venski (javno)politični okvir, zlasti od Bele knjige (2011) dalje, zelo poudar-
106
precej nižjem zavedanju o globalnih vprašanjih, spretnosti medkulturne
komunikacije in odzivnosti na globalna vprašanja, tj. spretnostih, ki se do
določene mere navezujejo na znanje, in bi jih bilo mogoče sistematično kre-
piti med izobraževalnim procesom.
Nadaljnje analize so pokazale, da je občutek pripadnosti šoli značilen
napovednik vseh obravnavanih globalnih kompetenc učencev in učenk ra-
zen zanimanja za spoznavanje drugih kultur. Največji učinek občutka pri-
padnosti šoli so rezultati potrdili pri pojasnjevanju indeksa spretnosti mi-
selnega prilagajanja, večji učinki zaznanega občutka pripadnosti šoli pa so
se potrdili tudi pri pojasnjevanju indeksa zaznanega diskriminatornega ve-
denja učiteljev, indeksa zavedanja o globalnih vprašanjih in indeksa spo-
štovanja ljudi iz drugih kultur.
Rezultati tudi kažejo, da so globalne kompetence značilen napovednik
dosežkov pri preizkusu v raziskavi PISA, in sicer tako bralnih kot tudi ma-
tematičnih in naravoslovnih. Na vse tri vrste dosežkov ima največji nega-
tiven učinek učenčevo zaznavanje diskriminatornega vedenja učiteljev, pri
pojasnjevanju dosežka iz matematike in naravoslovja pa ima največji po-
zitiven učinek učenčeva zaznana samoučinkovitost pri pojasnjevanju glo-
balnih vprašanj. Poleg že omenjenega dejavnika sta imela pri pojasnjevanju
dosežka iz branja večji učinek še učenčeva spretnost medkulturne komuni-
kacije in spoštovanje ljudi iz drugih kultur.
Rezultati na področju ugotavljanja povezanosti znanja, stališč in
spretnosti znotraj globalnih kompetenc učencev in učenk so potrdili, da
je zaznano zavedanje učencev o globalnih vprašanjih značilen napovednik
njihove odzivnosti na globalna vprašanja, zaznane samoučinkovitosti pri
pojasnjevanju globalnih vprašanj kot tudi njihovega odnosa do priseljen-
cev, pri čemer so se največji učinki potrdili predvsem pri pojasnjevanju od-
zivnosti učencev in učenk na globalna vprašanja.
Razprava
Rezultati sekundarnih analiz podatkov raziskave PISA iz leta 2018 o učen-
čevih stališčih in dispozicijah na področju globalnih kompetenc v Slove-
niji kažejo, da so slovenski učenci v primerjavi z vrstniki iz drugih držav
OECD poročali o nekoliko nižjih ravneh zavedanja o globalnih vpraša-
njih, odzivnosti na globalna vprašanja, samoučinkovitosti pri pojasnjeva-
nju globalnih vprašanj in pozitivnega odnosa do priseljencev.
Te rezultate je mogoče pojasniti na naslednje načine. Prvič, čeprav slo-
venski (javno)politični okvir, zlasti od Bele knjige (2011) dalje, zelo poudar-
106
