Page 105 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 105
empirični del
Povzetek ključnih rezultatov
Globalne kompetence so pomembne spretnosti učencev in učenk, ki so bile
v nekaterih študijah že prepoznane kot značilen napovednik različnih vidi-
kov spodbudnega učnega okolja (Kirkwood, 2001; Paluck in Green, 2009).
Namen analiz je bil identificirati skupine učencev in učenk, ki pri krepitvi
teh spretnosti potrebujejo posebno pozornost, ugotoviti, kako se globalne
kompetence povezujejo z občutkom pripadnosti šoli in dosežki s področij
branja, matematike in naravoslovja pri preizkusu v raziskavi PISA, in kako
se znanje, vezano na globalne kompetence, povezuje s spretnostmi in stali-
šči učencev in učenk s tega področja.
Primerjava vrednosti mednarodno primerljivih indeksov s področja
globalnih kompetenc kaže, da so slovenski učenci in učenke v primerja-
vi z vrstniki iz držav OECD svoje globalne kompetence v večini primerov
ocenili nekoliko podpovprečno. Najbolj pozitivno so se ocenili na lestvicah
spretnosti razumevanja drugih, zavedanja o globalnih vprašanjih in spret-
nosti miselnega prilagajanja, najbolj negativno pa na lestvicah spretnos-
ti medkulturne komunikacije, odzivnosti na globalna vprašanja in samo-
učinkovitosti pri pojasnjevanju globalnih vprašanj. V primerjavi z vrstniki
iz držav OECD so slovenski učenci in učenke poročali o precej bolj priso-
tnem diskriminatornem vedenju učiteljev v šolah, ki se nanaša predvsem
na odnos učiteljev do učencev iz drugih kultur.
Rezultati tudi kažejo, da v Sloveniji prihaja do značilnih razlik v glo-
balnih kompetencah med različnimi skupinami učencev in učenk: po spo-
lu, SES, izobraževalnem programu, statusu priseljenca in glede na dosežke
iz branja, matematike in naravoslovja pri preizkusu v raziskavi PISA. Re-
zultati so pokazali, da so o precej nižjih globalnih kompetencah poročali
predvsem fantje, učenci in učenke, ki obiskujejo programe nižjega poklic-
nega izobraževanja, učenci in učenke, ki so poročali o nizkem SES, tisti, ki
so poročali o priseljenskem ozadju prve generacije, in tisti, ki so pri preiz-
kusu v raziskavi PISA dosegli najnižje rezultate pri branju, matematiki in
naravoslovju. Zanimivi so tudi izsledki na področju ugotavljanja razlik gle-
de na status priseljenca učencev in učenk, kjer rezultati kažejo, da so učenci
in učenke s priseljenskim ozadjem v primerjavi s tistimi brez priseljenske-
ga ozadja poročali o precej bolj pozitivnem odnosu do priseljencev, zani-
manju za spoznavanje drugih kultur in spoštovanju ljudi iz drugih kultur.
Pri vseh omenjenih skupinah učencev in učenk, ki so poročali o nižjih glo-
balnih kompetencah, so se največje razlike pokazale predvsem na podro-
čju nižje zaznane samoučinkovitosti pri pojasnjevanju globalnih vprašanj,
105
Povzetek ključnih rezultatov
Globalne kompetence so pomembne spretnosti učencev in učenk, ki so bile
v nekaterih študijah že prepoznane kot značilen napovednik različnih vidi-
kov spodbudnega učnega okolja (Kirkwood, 2001; Paluck in Green, 2009).
Namen analiz je bil identificirati skupine učencev in učenk, ki pri krepitvi
teh spretnosti potrebujejo posebno pozornost, ugotoviti, kako se globalne
kompetence povezujejo z občutkom pripadnosti šoli in dosežki s področij
branja, matematike in naravoslovja pri preizkusu v raziskavi PISA, in kako
se znanje, vezano na globalne kompetence, povezuje s spretnostmi in stali-
šči učencev in učenk s tega področja.
Primerjava vrednosti mednarodno primerljivih indeksov s področja
globalnih kompetenc kaže, da so slovenski učenci in učenke v primerja-
vi z vrstniki iz držav OECD svoje globalne kompetence v večini primerov
ocenili nekoliko podpovprečno. Najbolj pozitivno so se ocenili na lestvicah
spretnosti razumevanja drugih, zavedanja o globalnih vprašanjih in spret-
nosti miselnega prilagajanja, najbolj negativno pa na lestvicah spretnos-
ti medkulturne komunikacije, odzivnosti na globalna vprašanja in samo-
učinkovitosti pri pojasnjevanju globalnih vprašanj. V primerjavi z vrstniki
iz držav OECD so slovenski učenci in učenke poročali o precej bolj priso-
tnem diskriminatornem vedenju učiteljev v šolah, ki se nanaša predvsem
na odnos učiteljev do učencev iz drugih kultur.
Rezultati tudi kažejo, da v Sloveniji prihaja do značilnih razlik v glo-
balnih kompetencah med različnimi skupinami učencev in učenk: po spo-
lu, SES, izobraževalnem programu, statusu priseljenca in glede na dosežke
iz branja, matematike in naravoslovja pri preizkusu v raziskavi PISA. Re-
zultati so pokazali, da so o precej nižjih globalnih kompetencah poročali
predvsem fantje, učenci in učenke, ki obiskujejo programe nižjega poklic-
nega izobraževanja, učenci in učenke, ki so poročali o nizkem SES, tisti, ki
so poročali o priseljenskem ozadju prve generacije, in tisti, ki so pri preiz-
kusu v raziskavi PISA dosegli najnižje rezultate pri branju, matematiki in
naravoslovju. Zanimivi so tudi izsledki na področju ugotavljanja razlik gle-
de na status priseljenca učencev in učenk, kjer rezultati kažejo, da so učenci
in učenke s priseljenskim ozadjem v primerjavi s tistimi brez priseljenske-
ga ozadja poročali o precej bolj pozitivnem odnosu do priseljencev, zani-
manju za spoznavanje drugih kultur in spoštovanju ljudi iz drugih kultur.
Pri vseh omenjenih skupinah učencev in učenk, ki so poročali o nižjih glo-
balnih kompetencah, so se največje razlike pokazale predvsem na podro-
čju nižje zaznane samoučinkovitosti pri pojasnjevanju globalnih vprašanj,
105
