Page 109 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 109
empirični del
temveč spretnosti, ki se povezujejo s praktičnimi življenjskimi izkušnja-
mi, problemskim reševanjem in z uporabnim znanjem. Rezultati analize
napovedne moči zaznanega zavedanja učencev o globalnih vprašanjih pri
pojasnjevanju njihove odzivnosti na globalna vprašanja, zaznane samou-
činkovitosti pri pojasnjevanju globalnih vprašanj in njihovega odnosa do
priseljencev so pokazali, da zaznano zavedanje učencev o globalnih vpra-
šanjih pomembno napoveduje že druga preučevana področja globalnih
kompetenc, zlasti zaznano samoučinkovitost pri pojasnjevanju globalnih
vprašanj. Rezultati torej potrjujejo teoretične ugotovitve in izsledke dru-
gih raziskav o povezanosti znanja, spretnosti, stališč in vrednot na podro-
čju globalnega državljanstva. Čeprav slovenski učenci niso sodelovali v ko-
gnitivnem preizkusu globalnih kompetenc v raziskavi PISA (2018), je bilo
njihovo zaznano zavedanje o globalnih vprašanjih kot predpogoj za znanje
na višjih taksonomskih ravneh merjeno z vprašalnikom za učence. Ali, kot
pojasnjuje Galston (2004, str. 264), »državljansko znanje pomaga državlja-
nom, da se naučijo več o državljanskih zadevah«. Težko je pridobiti več
znanja, če ni temeljne podlage zanj. Novo pridobljeno znanje lahko učinko-
vito uporabimo le, če ga znamo vključiti v obstoječi okvir znanja. Čeprav
A. Skinner (2012) poudarja, da je učenje o dejstvih pomembno, to ob upo-
števanju dinamike hitro spreminjajočega se sveta ne zadostuje. Poudarja
pomen razvijanja spretnosti analiziranja, uporabe in prilagajanja znanja v
skladu z nenehno spreminjajočim se svetom ter izpostavlja, da znanje o glo-
balnih vprašanjih zagotavlja pomembno in nesporno podlago za vse dru-
ga področja globalnih kompetenc (spretnosti, stališča in vrednote). Po Re-
imersu (2010, str. 187) se ta področja dovolj razlikujejo, da jih je za namene
oblikovanja politik in uvajanje sistemskih sprememb mogoče obravnava-
ti kot neodvisna, kar pomeni, da se za njihov razvoj lahko uporabljajo raz-
lični pedagoški pristopi. Ker pa razvoj znanja o globalnih vprašanjih omo-
goča razvoj vseh drugih področij, kar se je pokazalo na vzorcu slovenskih
učencev tudi v okviru globalnih kompetenc v raziskavi PISA (2018), je v slo-
venskem izobraževalnem prostoru smiselno prizadevanje najprej usmeriti
v krepitev znanja učencev o globalnih vprašanjih. Ob upoštevanju pozitiv-
nih učinkov znanja o globalnih vprašanjih na sposobnost delovanja (npr.
spretnosti aktivnega državljanstva) ter večje razumevanje in vrednotenje
različnih perspektiv (npr. bolj pozitiven odnos do priseljencev) se zdi, da
je večje poznavanje globalnih vprašanj pot k opolnomočenju državljanov,
da v procesih globalizacije ne vidijo le izzivov in nevarnosti, temveč pred-
vsem priložnosti (Pikalo, 2010).
109
temveč spretnosti, ki se povezujejo s praktičnimi življenjskimi izkušnja-
mi, problemskim reševanjem in z uporabnim znanjem. Rezultati analize
napovedne moči zaznanega zavedanja učencev o globalnih vprašanjih pri
pojasnjevanju njihove odzivnosti na globalna vprašanja, zaznane samou-
činkovitosti pri pojasnjevanju globalnih vprašanj in njihovega odnosa do
priseljencev so pokazali, da zaznano zavedanje učencev o globalnih vpra-
šanjih pomembno napoveduje že druga preučevana področja globalnih
kompetenc, zlasti zaznano samoučinkovitost pri pojasnjevanju globalnih
vprašanj. Rezultati torej potrjujejo teoretične ugotovitve in izsledke dru-
gih raziskav o povezanosti znanja, spretnosti, stališč in vrednot na podro-
čju globalnega državljanstva. Čeprav slovenski učenci niso sodelovali v ko-
gnitivnem preizkusu globalnih kompetenc v raziskavi PISA (2018), je bilo
njihovo zaznano zavedanje o globalnih vprašanjih kot predpogoj za znanje
na višjih taksonomskih ravneh merjeno z vprašalnikom za učence. Ali, kot
pojasnjuje Galston (2004, str. 264), »državljansko znanje pomaga državlja-
nom, da se naučijo več o državljanskih zadevah«. Težko je pridobiti več
znanja, če ni temeljne podlage zanj. Novo pridobljeno znanje lahko učinko-
vito uporabimo le, če ga znamo vključiti v obstoječi okvir znanja. Čeprav
A. Skinner (2012) poudarja, da je učenje o dejstvih pomembno, to ob upo-
števanju dinamike hitro spreminjajočega se sveta ne zadostuje. Poudarja
pomen razvijanja spretnosti analiziranja, uporabe in prilagajanja znanja v
skladu z nenehno spreminjajočim se svetom ter izpostavlja, da znanje o glo-
balnih vprašanjih zagotavlja pomembno in nesporno podlago za vse dru-
ga področja globalnih kompetenc (spretnosti, stališča in vrednote). Po Re-
imersu (2010, str. 187) se ta področja dovolj razlikujejo, da jih je za namene
oblikovanja politik in uvajanje sistemskih sprememb mogoče obravnava-
ti kot neodvisna, kar pomeni, da se za njihov razvoj lahko uporabljajo raz-
lični pedagoški pristopi. Ker pa razvoj znanja o globalnih vprašanjih omo-
goča razvoj vseh drugih področij, kar se je pokazalo na vzorcu slovenskih
učencev tudi v okviru globalnih kompetenc v raziskavi PISA (2018), je v slo-
venskem izobraževalnem prostoru smiselno prizadevanje najprej usmeriti
v krepitev znanja učencev o globalnih vprašanjih. Ob upoštevanju pozitiv-
nih učinkov znanja o globalnih vprašanjih na sposobnost delovanja (npr.
spretnosti aktivnega državljanstva) ter večje razumevanje in vrednotenje
različnih perspektiv (npr. bolj pozitiven odnos do priseljencev) se zdi, da
je večje poznavanje globalnih vprašanj pot k opolnomočenju državljanov,
da v procesih globalizacije ne vidijo le izzivov in nevarnosti, temveč pred-
vsem priložnosti (Pikalo, 2010).
109
