Page 108 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 108
obalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi
dno iz raziskave World Value Survey 7, v kateri je 67 odstotkov slovenskih
anketirancev, mlajših od 29 let, navedlo, da se čutijo blizu Evropi, 56 od-
stotkov anketirancev pa, da se čutijo blizu svetu (World Value Survey, 2021).
Analize so tudi pokazale, da v Sloveniji obstajajo pomembne razli-
ke v zaznanem zavedanju učencev o globalnih vprašanjih glede na spol,
SES in priseljensko ozadje, pri čemer so zlasti učenci z nižjim SES in s pri-
seljenskim ozadjem poročali o pomembno nižji ravni (tudi pod povpreč-
jem OECD) zaznanega zavedanja o globalnih vprašanjih. Ti rezultati pri-
trjujejo raziskavam (npr. Demaine, 2002), ki izpostavljajo, da so globalne
kompetence značilen pokazatelj razlik v znanju med posameznimi skupi-
nami učencev in učenk. Demaine (prav tam) namreč pojasnjuje, da je ne-
katerim deprivilegiranim skupinam zmanjšan dostop do globalnih infor-
macij, tudi če jim je dostop do njih omogočen in se do njih opredeljujejo, pa
ni nujno, da jim je omogočeno vplivanje nanje. Razlike v globalnih kompe-
tencah med posameznimi skupinami učenk in učencev v ospredje postav-
ljajo vprašanje kompenzacijske vloge šole pri izenačenju teh razlik (Dijkstra
idr., 2021). Teorija socialne reprodukcije neenakosti na področju politič-
nega udejstvovanja (Hoskins idr., 2017) namreč poudarja, da mora šolsko
okolje vsem učencem, zlasti pa deprivilegiranim, ki jim ni omogočeno raz-
vijati jih v domačem in zunajšolskem okolju, zagotoviti enake možnosti za
razvoj globalnih kompetenc.
Če podrobneje pogledamo rezultate, povezane s priseljenskim ozad-
jem, je ugotovitev, da so učenci in učenke s priseljenskim ozadjem prve ge-
neracije v primerjavi z učenci in učenkami brez priseljenskega ozadja poro-
čali o bolj diskriminatornem vedenju učiteljev do učencev iz drugih kultur
v šoli, skladna z ugotovitvami Azzolinija (2016), da so učenci s priseljenskim
ozadjem občutljivejši za pravice priseljencev in jim namenjajo več pozor-
nosti. Rezultate, ki kažejo, da učenci in učenke s priseljenskim ozadjem po-
ročajo o precej nižji zaznani samoučinkovitosti pri pojasnjevanju globalnih
vprašanj in odzivnosti na globalna vprašanja, lahko pojasnimo z Azzolini-
jevimi (2016) ugotovitvami, da ti učenci, kar zadeva državljansko vedenje,
kot je aktivno sodelovanje v skupnosti, manj sodelujejo, saj jim ni omogočen
dostop do socialnih mrež, prav tako so brez jezikovnih spretnosti, ki sicer
lajšajo komunikacijo in odnose učencem brez priseljenskega ozadja.
Rezultate, ki kažejo, da so globalne kompetence pomemben napo-
vednik bralne, matematične in naravoslovne pismenosti, lahko razume-
mo kot izkaz splošne razgledanosti učencev in učenk. Raziskava PISA
namreč na vseh merjenih področjih ne preverja kurikularnega znanja,
108
dno iz raziskave World Value Survey 7, v kateri je 67 odstotkov slovenskih
anketirancev, mlajših od 29 let, navedlo, da se čutijo blizu Evropi, 56 od-
stotkov anketirancev pa, da se čutijo blizu svetu (World Value Survey, 2021).
Analize so tudi pokazale, da v Sloveniji obstajajo pomembne razli-
ke v zaznanem zavedanju učencev o globalnih vprašanjih glede na spol,
SES in priseljensko ozadje, pri čemer so zlasti učenci z nižjim SES in s pri-
seljenskim ozadjem poročali o pomembno nižji ravni (tudi pod povpreč-
jem OECD) zaznanega zavedanja o globalnih vprašanjih. Ti rezultati pri-
trjujejo raziskavam (npr. Demaine, 2002), ki izpostavljajo, da so globalne
kompetence značilen pokazatelj razlik v znanju med posameznimi skupi-
nami učencev in učenk. Demaine (prav tam) namreč pojasnjuje, da je ne-
katerim deprivilegiranim skupinam zmanjšan dostop do globalnih infor-
macij, tudi če jim je dostop do njih omogočen in se do njih opredeljujejo, pa
ni nujno, da jim je omogočeno vplivanje nanje. Razlike v globalnih kompe-
tencah med posameznimi skupinami učenk in učencev v ospredje postav-
ljajo vprašanje kompenzacijske vloge šole pri izenačenju teh razlik (Dijkstra
idr., 2021). Teorija socialne reprodukcije neenakosti na področju politič-
nega udejstvovanja (Hoskins idr., 2017) namreč poudarja, da mora šolsko
okolje vsem učencem, zlasti pa deprivilegiranim, ki jim ni omogočeno raz-
vijati jih v domačem in zunajšolskem okolju, zagotoviti enake možnosti za
razvoj globalnih kompetenc.
Če podrobneje pogledamo rezultate, povezane s priseljenskim ozad-
jem, je ugotovitev, da so učenci in učenke s priseljenskim ozadjem prve ge-
neracije v primerjavi z učenci in učenkami brez priseljenskega ozadja poro-
čali o bolj diskriminatornem vedenju učiteljev do učencev iz drugih kultur
v šoli, skladna z ugotovitvami Azzolinija (2016), da so učenci s priseljenskim
ozadjem občutljivejši za pravice priseljencev in jim namenjajo več pozor-
nosti. Rezultate, ki kažejo, da učenci in učenke s priseljenskim ozadjem po-
ročajo o precej nižji zaznani samoučinkovitosti pri pojasnjevanju globalnih
vprašanj in odzivnosti na globalna vprašanja, lahko pojasnimo z Azzolini-
jevimi (2016) ugotovitvami, da ti učenci, kar zadeva državljansko vedenje,
kot je aktivno sodelovanje v skupnosti, manj sodelujejo, saj jim ni omogočen
dostop do socialnih mrež, prav tako so brez jezikovnih spretnosti, ki sicer
lajšajo komunikacijo in odnose učencem brez priseljenskega ozadja.
Rezultate, ki kažejo, da so globalne kompetence pomemben napo-
vednik bralne, matematične in naravoslovne pismenosti, lahko razume-
mo kot izkaz splošne razgledanosti učencev in učenk. Raziskava PISA
namreč na vseh merjenih področjih ne preverja kurikularnega znanja,
108
