Page 99 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 99
e poklicno izobraževanje, gimnazija, osnovna šola in nazadnje srednje stro- 99
kovno izobraževanje.
Konstruktivna raba časa (χ2(4) = 14,00; p = 0,007): osnovna šola in gimnazi-
ja (Z = –3,45; p = 0,001); vsi ostali p > 0,035. Najvišje povprečje pri tej spremen-
ljivki dosegajo osebe pri nižjem poklicnem izobraževanju, sledijo osnovna šo-
la, srednje strokovno izobraževanje, gimnazija in nazadnje srednje poklicno
izobraževanje.
Zavezanost učenju (χ2(4) = 22,41; p < 0,001): osnovna šola in srednje stro-
kovno izobraževanje (Z = –3,65; p < 0,001), osnovna šola in srednje poklicno iz-
obraževanje (Z = –2,82; p = 0,005); vsi ostali p > 0,010. Najvišje povprečje pri
tej spremenljivki dosegajo osebe pri nižjem poklicnem izobraževanju, sledijo
osnovna šola, gimnazija, srednje strokovno izobraževanje in nazadnje srednje
poklicno izobraževanje.
Pozitivne vrednote (χ2(4) = 10,25; p = 0,036): vsi p > 0,006. Najvišje povpre-
čje pri tej spremenljivki dosegajo osebe pri nižjem poklicnem izobraževanju,
sledijo srednje strokovno izobraževanje, osnovna šola, gimnazija in nazadnje
srednje poklicno izobraževanje.
Socialne spretnosti (χ2(4) = 18,58; p = 0,001): gimnazija in nižje poklicno iz-
obraževanje (Z = –3,12; p = 0,002), srednje strokovno izobraževanje in nižje po-
klicno izobraževanje (Z = –2,79; p = 0,005), srednje poklicno izobraževanje in
nižje poklicno izobraževanje (Z = –3,33; p = 0,001); vsi ostali p > 0,007. Najvišje
povprečje pri tej spremenljivki dosegajo osebe pri nižjem poklicnem izobraže-
vanju, sledijo srednje strokovno izobraževanje, osnovna šola, gimnazija in na-
zadnje srednje poklicno izobraževanje.
Pozitivna identiteta (χ2(4) = 17,74; p = 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z
= –2,87; p = 0,004), gimnazija in nižje poklicno izobraževanje (Z = –3,20; p =
0,001), srednje strokovno izobraževanje in nižje poklicno izobraževanje (Z =
–2,86; p = 0,004); vsi ostali p > 0,006. Najvišje povprečje pri tej spremenljiv-
ki dosegajo osebe pri nižjem poklicnem izobraževanju, sledijo osnovna šola,
srednje strokovno izobraževanje, srednje poklicno izobraževanje in nazadnje
gimnazija.
Tretje merjenje
Tabela 83: Povprečja in standardna deviacija za razvojne vire glede na tip
šole v tretjem merjenju
Osnovna šola Gimnazija Srednje strokovno Srednje poklicno Nižje poklicno
izobraževanje
M SD M SD izobraževanje izobraževanje
3,05 0,60 2,91 0,58 M SD
3,32 0,53 3,36 0,46 M SD M SD
3,33 0,50
Podpora 3,03 0,60 3,22 0,54
Opolnomočenje 3,35 0,68
3,35 0,49 3,43 0,49
kvantitativni del: analize vprašalnikov
kovno izobraževanje.
Konstruktivna raba časa (χ2(4) = 14,00; p = 0,007): osnovna šola in gimnazi-
ja (Z = –3,45; p = 0,001); vsi ostali p > 0,035. Najvišje povprečje pri tej spremen-
ljivki dosegajo osebe pri nižjem poklicnem izobraževanju, sledijo osnovna šo-
la, srednje strokovno izobraževanje, gimnazija in nazadnje srednje poklicno
izobraževanje.
Zavezanost učenju (χ2(4) = 22,41; p < 0,001): osnovna šola in srednje stro-
kovno izobraževanje (Z = –3,65; p < 0,001), osnovna šola in srednje poklicno iz-
obraževanje (Z = –2,82; p = 0,005); vsi ostali p > 0,010. Najvišje povprečje pri
tej spremenljivki dosegajo osebe pri nižjem poklicnem izobraževanju, sledijo
osnovna šola, gimnazija, srednje strokovno izobraževanje in nazadnje srednje
poklicno izobraževanje.
Pozitivne vrednote (χ2(4) = 10,25; p = 0,036): vsi p > 0,006. Najvišje povpre-
čje pri tej spremenljivki dosegajo osebe pri nižjem poklicnem izobraževanju,
sledijo srednje strokovno izobraževanje, osnovna šola, gimnazija in nazadnje
srednje poklicno izobraževanje.
Socialne spretnosti (χ2(4) = 18,58; p = 0,001): gimnazija in nižje poklicno iz-
obraževanje (Z = –3,12; p = 0,002), srednje strokovno izobraževanje in nižje po-
klicno izobraževanje (Z = –2,79; p = 0,005), srednje poklicno izobraževanje in
nižje poklicno izobraževanje (Z = –3,33; p = 0,001); vsi ostali p > 0,007. Najvišje
povprečje pri tej spremenljivki dosegajo osebe pri nižjem poklicnem izobraže-
vanju, sledijo srednje strokovno izobraževanje, osnovna šola, gimnazija in na-
zadnje srednje poklicno izobraževanje.
Pozitivna identiteta (χ2(4) = 17,74; p = 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z
= –2,87; p = 0,004), gimnazija in nižje poklicno izobraževanje (Z = –3,20; p =
0,001), srednje strokovno izobraževanje in nižje poklicno izobraževanje (Z =
–2,86; p = 0,004); vsi ostali p > 0,006. Najvišje povprečje pri tej spremenljiv-
ki dosegajo osebe pri nižjem poklicnem izobraževanju, sledijo osnovna šola,
srednje strokovno izobraževanje, srednje poklicno izobraževanje in nazadnje
gimnazija.
Tretje merjenje
Tabela 83: Povprečja in standardna deviacija za razvojne vire glede na tip
šole v tretjem merjenju
Osnovna šola Gimnazija Srednje strokovno Srednje poklicno Nižje poklicno
izobraževanje
M SD M SD izobraževanje izobraževanje
3,05 0,60 2,91 0,58 M SD
3,32 0,53 3,36 0,46 M SD M SD
3,33 0,50
Podpora 3,03 0,60 3,22 0,54
Opolnomočenje 3,35 0,68
3,35 0,49 3,43 0,49
kvantitativni del: analize vprašalnikov
