Page 100 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 100
Osnovna šola Gimnazija Srednje strokovno Srednje poklicno Nižje poklicno
izobraževanje
M SD izobraževanje izobraževanje M SD
3,02 0,47 3,31 0,60
M SD 2,47 0,55 M SD M SD 2,64 0,87
Meje in pričakovanja 3,04 0,52 2,95 0,48 3,36 0,65
Zunanji viri Konstruktivna raba časa 2,65 0,61 3,14 0,40 3,09 0,49 3,22 0,54 3,36 0,58
Zavezanost učenju 2,96 0,53 3,06 0,45 3,33 0,64
Pozitivne vrednote 3,18 0,46 2,86 0,60 2,59 0,62 2,64 0,59 3,42 0,59
Notranji viri Socialne spretnosti 3,11 0,52
Pozitivna identiteta 3,01 0,65 2,90 0,50 2,92 0,52
3,18 0,43 3,27 0,47
3,12 0,49 3,18 0,54
2,98 0,63 3,13 0,61
Podpora (χ2(4) = 40,04; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z = –3,96; p <
0,001), osnovna šola in srednje strokovno izobraževanje (Z = –2,82; p = 0,005),
gimnazija in srednje strokovno izobraževanje (Z = –3,08; p = 0,002), gimnazija
in srednje poklicno izobraževanje (Z = –4,94; p < 0,001), gimnazija in nižje po-
klicno izobraževanje (Z = –3,74; p < 0,001), srednje strokovno izobraževanje in
100 srednje poklicno izobraževanje (Z = –3,01; p = 0,003); vsi ostali p > 0,008. Naj-
višje povprečje pri tej spremenljivki dosegajo osebe pri nižjem poklicnem izo-
braževanju, sledijo srednje poklicno izobraževanje, osnovna šola, srednje stro-
kovno izobraževanje in nazadnje gimnazija.
Meje in pričakovanja (χ2(4) = 21,54; p < 0,001): osnovna šola in srednje stro-
kovno izobraževanje (Z = –3,07; p = 0,002), gimnazija in srednje poklicno izo-
braževanje (Z = –3,61; p < 0,001), gimnazija in nižje poklicno izobraževanje (Z
= –2,84; p = 0,004); vsi ostali p > 0,011. Najvišje povprečje pri tej spremenljiv-
ki dosegajo osebe pri nižjem poklicnem izobraževanju, sledijo srednje poklic-
no izobraževanje, srednje strokovno izobraževanje, osnovna šola in nazadnje
gimnazija.
Konstruktivna raba časa (χ2(4) = 25,85; p < 0,001): osnovna šola in gimnazi-
ja (Z = –4,95; p < 0,001), osnovna šola in srednje strokovno izobraževanje (Z =
–3,12; p = 0,002); vsi ostali p > 0,011. Najvišje povprečje pri tej spremenljivki do-
segajo osebe v osnovni šoli, sledita nižje poklicno izobraževanje in srednje po-
klicno izobraževanje, ki imata enako povprečje, nato srednje strokovno izobra-
ževanje in nazadnje gimnazija.
Zavezanost učenju (χ2(4) = 17,74; p = 0,001): osnovna šola in nižje poklicno
izobraževanje (Z = –3,42; p = 0,001), gimnazija in nižje poklicno izobraževanje
(Z = –3,58; p < 0,001), srednje strokovno izobraževanje in nižje poklicno izobra-
ževanje (Z = –3,78; p < 0,001), srednje poklicno izobraževanje in nižje poklicno
izobraževanje (Z = –3,28; p = 0,001); vsi ostali p > 0,040. Najvišje povprečje pri
tej spremenljivki dosegajo osebe pri nižjem poklicnem izobraževanju, sledijo
osnovna šola, gimnazija, srednje poklicno izobraževanje in nazadnje srednje
strokovno izobraževanje.
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
izobraževanje
M SD izobraževanje izobraževanje M SD
3,02 0,47 3,31 0,60
M SD 2,47 0,55 M SD M SD 2,64 0,87
Meje in pričakovanja 3,04 0,52 2,95 0,48 3,36 0,65
Zunanji viri Konstruktivna raba časa 2,65 0,61 3,14 0,40 3,09 0,49 3,22 0,54 3,36 0,58
Zavezanost učenju 2,96 0,53 3,06 0,45 3,33 0,64
Pozitivne vrednote 3,18 0,46 2,86 0,60 2,59 0,62 2,64 0,59 3,42 0,59
Notranji viri Socialne spretnosti 3,11 0,52
Pozitivna identiteta 3,01 0,65 2,90 0,50 2,92 0,52
3,18 0,43 3,27 0,47
3,12 0,49 3,18 0,54
2,98 0,63 3,13 0,61
Podpora (χ2(4) = 40,04; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z = –3,96; p <
0,001), osnovna šola in srednje strokovno izobraževanje (Z = –2,82; p = 0,005),
gimnazija in srednje strokovno izobraževanje (Z = –3,08; p = 0,002), gimnazija
in srednje poklicno izobraževanje (Z = –4,94; p < 0,001), gimnazija in nižje po-
klicno izobraževanje (Z = –3,74; p < 0,001), srednje strokovno izobraževanje in
100 srednje poklicno izobraževanje (Z = –3,01; p = 0,003); vsi ostali p > 0,008. Naj-
višje povprečje pri tej spremenljivki dosegajo osebe pri nižjem poklicnem izo-
braževanju, sledijo srednje poklicno izobraževanje, osnovna šola, srednje stro-
kovno izobraževanje in nazadnje gimnazija.
Meje in pričakovanja (χ2(4) = 21,54; p < 0,001): osnovna šola in srednje stro-
kovno izobraževanje (Z = –3,07; p = 0,002), gimnazija in srednje poklicno izo-
braževanje (Z = –3,61; p < 0,001), gimnazija in nižje poklicno izobraževanje (Z
= –2,84; p = 0,004); vsi ostali p > 0,011. Najvišje povprečje pri tej spremenljiv-
ki dosegajo osebe pri nižjem poklicnem izobraževanju, sledijo srednje poklic-
no izobraževanje, srednje strokovno izobraževanje, osnovna šola in nazadnje
gimnazija.
Konstruktivna raba časa (χ2(4) = 25,85; p < 0,001): osnovna šola in gimnazi-
ja (Z = –4,95; p < 0,001), osnovna šola in srednje strokovno izobraževanje (Z =
–3,12; p = 0,002); vsi ostali p > 0,011. Najvišje povprečje pri tej spremenljivki do-
segajo osebe v osnovni šoli, sledita nižje poklicno izobraževanje in srednje po-
klicno izobraževanje, ki imata enako povprečje, nato srednje strokovno izobra-
ževanje in nazadnje gimnazija.
Zavezanost učenju (χ2(4) = 17,74; p = 0,001): osnovna šola in nižje poklicno
izobraževanje (Z = –3,42; p = 0,001), gimnazija in nižje poklicno izobraževanje
(Z = –3,58; p < 0,001), srednje strokovno izobraževanje in nižje poklicno izobra-
ževanje (Z = –3,78; p < 0,001), srednje poklicno izobraževanje in nižje poklicno
izobraževanje (Z = –3,28; p = 0,001); vsi ostali p > 0,040. Najvišje povprečje pri
tej spremenljivki dosegajo osebe pri nižjem poklicnem izobraževanju, sledijo
osnovna šola, gimnazija, srednje poklicno izobraževanje in nazadnje srednje
strokovno izobraževanje.
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
