Page 102 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 102
01); vsi ostali p > 0,110. Najvišje povprečje pri tej spremenljivki dosegajo ose-
be v osnovni šoli, sledi gimnazija in nazadnje srednje strokovno izobraževanje.
Socialne spretnosti (χ2(2) = 8,31; p = 0,016): osnovna šola in gimnazija (Z
= –2,92; p = 0,004); vsi ostali p > 0,009. Najvišje povprečje pri tej spremenljiv-
ki dosegajo osebe v osnovni šoli, sledi srednje strokovno izobraževanje in na-
zadnje gimnazija.
ANOVA za pozitivne vrednote:
Analiza homogenosti varianc je pokazala, da so variance pri spremenljivki po-
zitivne vrednote homogene, zato smo nadalje interpretirale rezultate ANOVE.
Le-ti so pokazali, da pri navedeni spremenljivki med skupinami treh različnih
tipov šole (osnovna šola, gimnazija, srednje strokovno izobraževanje) ni stati-
stično značilnih razlik – pozitivne vrednote (F(2, 1042) = 2,51; p = 0,082).
5.2 Kazalniki pozitivnega razvoja
Prvo merjenje
102
Tabela 85: Povprečja in standardne deviacije glede na tip šole
za kazalnike pozitivnega razvoja mladih v prvem merjenju
Osnovna šola Gimnazija Srednje strokovno Srednje poklicno Nižje poklicno
izobraževanje izobraževanje izobraževanje
Kompetentnost M SD M SD M SD M SD M SD
Samozavest 3,54 0,71 3,34 0,61 3,41 0,65 3,47 0,69 3,81 0,97
Karakter 3,61 0,92 3,48 0,92 3,59 0,88 3,86 1,03
Skrb 3,89 0,59 3,86 0,50 3,60 0,90 3,77 0,57 4,00 0,84
Povezanost 4,01 0,80 4,03 0,70 3,87 0,54 3,93 0,78 4,14 0,99
3,82 0,68 3,68 0,59 4,00 0,77 3,80 0,65 4,02 0,89
3,75 0,63
Kompetentnost (χ2(4) = 46,75; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z = –5,51;
p < 0,001), osnovna šola in nižje poklicno izobraževanje (Z = –3,45; p = 0,001),
osnovna šola in nižje poklicno izobraževanje (Z = –2,84; p = 0,004), gimnazija
in nižje poklicno izobraževanje (Z = –4,47; p < 0,001), srednje strokovno izobra-
ževanje in nižje poklicno izobraževanje (Z = –3,90; p < 0,001), srednje poklicno
izobraževanje in nižje poklicno izobraževanje (Z = –3,12; p = 0,002); vsi ostali p
> 0,015. Najbolj so kompetentne osebe pri nižjem poklicnem izobraževanju,
sledijo osnovnošolci_ke, srednje poklicno izobraženi_e, srednje strokovno izo-
braženi_e in nazadnje gimnazijci_ke.
Samozavest (χ2(4) = 14,32; p = 0,006): gimnazija in nižje poklicno izobraže-
vanje (Z = –2,82; p = 0,005); vsi ostali p > 0,006. Višjo samooceno pri samozave-
sti so dosegli učenci_ke pri nižjem poklicnem izobraževanju.
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
be v osnovni šoli, sledi gimnazija in nazadnje srednje strokovno izobraževanje.
Socialne spretnosti (χ2(2) = 8,31; p = 0,016): osnovna šola in gimnazija (Z
= –2,92; p = 0,004); vsi ostali p > 0,009. Najvišje povprečje pri tej spremenljiv-
ki dosegajo osebe v osnovni šoli, sledi srednje strokovno izobraževanje in na-
zadnje gimnazija.
ANOVA za pozitivne vrednote:
Analiza homogenosti varianc je pokazala, da so variance pri spremenljivki po-
zitivne vrednote homogene, zato smo nadalje interpretirale rezultate ANOVE.
Le-ti so pokazali, da pri navedeni spremenljivki med skupinami treh različnih
tipov šole (osnovna šola, gimnazija, srednje strokovno izobraževanje) ni stati-
stično značilnih razlik – pozitivne vrednote (F(2, 1042) = 2,51; p = 0,082).
5.2 Kazalniki pozitivnega razvoja
Prvo merjenje
102
Tabela 85: Povprečja in standardne deviacije glede na tip šole
za kazalnike pozitivnega razvoja mladih v prvem merjenju
Osnovna šola Gimnazija Srednje strokovno Srednje poklicno Nižje poklicno
izobraževanje izobraževanje izobraževanje
Kompetentnost M SD M SD M SD M SD M SD
Samozavest 3,54 0,71 3,34 0,61 3,41 0,65 3,47 0,69 3,81 0,97
Karakter 3,61 0,92 3,48 0,92 3,59 0,88 3,86 1,03
Skrb 3,89 0,59 3,86 0,50 3,60 0,90 3,77 0,57 4,00 0,84
Povezanost 4,01 0,80 4,03 0,70 3,87 0,54 3,93 0,78 4,14 0,99
3,82 0,68 3,68 0,59 4,00 0,77 3,80 0,65 4,02 0,89
3,75 0,63
Kompetentnost (χ2(4) = 46,75; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z = –5,51;
p < 0,001), osnovna šola in nižje poklicno izobraževanje (Z = –3,45; p = 0,001),
osnovna šola in nižje poklicno izobraževanje (Z = –2,84; p = 0,004), gimnazija
in nižje poklicno izobraževanje (Z = –4,47; p < 0,001), srednje strokovno izobra-
ževanje in nižje poklicno izobraževanje (Z = –3,90; p < 0,001), srednje poklicno
izobraževanje in nižje poklicno izobraževanje (Z = –3,12; p = 0,002); vsi ostali p
> 0,015. Najbolj so kompetentne osebe pri nižjem poklicnem izobraževanju,
sledijo osnovnošolci_ke, srednje poklicno izobraženi_e, srednje strokovno izo-
braženi_e in nazadnje gimnazijci_ke.
Samozavest (χ2(4) = 14,32; p = 0,006): gimnazija in nižje poklicno izobraže-
vanje (Z = –2,82; p = 0,005); vsi ostali p > 0,006. Višjo samooceno pri samozave-
sti so dosegli učenci_ke pri nižjem poklicnem izobraževanju.
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
