Page 104 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 104
nazija in srednje poklicno izobraževanje (Z = –3,37; p = 0,001), gimnazija in
nižje poklicno izobraževanje (Z = –3,42; p = 0,001); vsi ostali p > 0,007. Najviš-
je povprečje pri tej spremenljivki dosegajo osebe pri nižjem poklicnem izobra-
ževanju, sledi srednje poklicno izobraževanje, osnovna šola, srednje strokovno
izobraževanje in nazadnje gimnazija.
Samozavest (χ2(4) = 12,87; p = 0,012): gimnazija in nižje poklicno izobraže-
vanje (Z = –3,01; p = 0,003); vsi ostali p > 0,014. Najvišje povprečje pri tej spre-
menljivki dosegajo osebe pri nižjem poklicnem izobraževanju, sledijo srednje
strokovno izobraževanje, osnovna šola, srednje poklicno izobraževanje in na-
zadnje gimnazija.
Tabela 87: Povprečja in standardne deviacije glede na tip šole
za kazalnike pozitivnega razvoja mladih v tretjem merjenju
Osnovna šola Gimnazija Srednje strokovno Srednje poklicno Nižje poklicno
izobraževanje izobraževanje izobraževanje
M SD M SD M SD M SD M SD
Kompetentnost 3,52 0,73 3,31 0,68 3,45 0,66 3,59 0,75 3,91 0,83
104 Samozavest 3,62 0,95 3,53 0,87 3,67 0,83 3,61 0,90 4,11 0,86
Karakter 3,87 0,61 3,83 0,53 3,87 0,55 3,85 0,66 4,23 0,65
Skrb 3,85 0,86 3,89 0,76 3,88 0,82 3,84 0,84 4,19 0,95
Povezanost 3,73 0,73 3,61 0,65 3,77 0,66 3,81 0,70 4,15 0,76
Karakter (χ2(4) = 10,01; p = 0,040): gimnazija in nižje poklicno izobraževanje (Z
= –2,86; p = 0,004); vsi ostali p > 0,009. Najvišje povprečje pri tej spremenljiv-
ki dosegajo osebe pri nižjem poklicnem izobraževanju, sledita osnovna šola in
srednje strokovno izobraževanje, ki imata enako povprečje, nato srednje po-
klicno izobraževanje in nazadnje gimnazija.
Povezanost (χ2(4) = 23,91; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z = –2,90;
p = 0,004), gimnazija in srednje strokovno izobraževanje (Z = –3,28; p = 0,001),
gimnazija in nižje poklicno izobraževanje (Z = –3,63; p < 0,001); vsi ostali p >
0,006. Najvišje povprečje pri tej spremenljivki dosegajo osebe pri nižjem po-
klicnem izobraževanju, sledijo srednje poklicno izobraževanje, srednje stro-
kovno izobraževanje, osnovna šola in nazadnje gimnazija.
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
nižje poklicno izobraževanje (Z = –3,42; p = 0,001); vsi ostali p > 0,007. Najviš-
je povprečje pri tej spremenljivki dosegajo osebe pri nižjem poklicnem izobra-
ževanju, sledi srednje poklicno izobraževanje, osnovna šola, srednje strokovno
izobraževanje in nazadnje gimnazija.
Samozavest (χ2(4) = 12,87; p = 0,012): gimnazija in nižje poklicno izobraže-
vanje (Z = –3,01; p = 0,003); vsi ostali p > 0,014. Najvišje povprečje pri tej spre-
menljivki dosegajo osebe pri nižjem poklicnem izobraževanju, sledijo srednje
strokovno izobraževanje, osnovna šola, srednje poklicno izobraževanje in na-
zadnje gimnazija.
Tabela 87: Povprečja in standardne deviacije glede na tip šole
za kazalnike pozitivnega razvoja mladih v tretjem merjenju
Osnovna šola Gimnazija Srednje strokovno Srednje poklicno Nižje poklicno
izobraževanje izobraževanje izobraževanje
M SD M SD M SD M SD M SD
Kompetentnost 3,52 0,73 3,31 0,68 3,45 0,66 3,59 0,75 3,91 0,83
104 Samozavest 3,62 0,95 3,53 0,87 3,67 0,83 3,61 0,90 4,11 0,86
Karakter 3,87 0,61 3,83 0,53 3,87 0,55 3,85 0,66 4,23 0,65
Skrb 3,85 0,86 3,89 0,76 3,88 0,82 3,84 0,84 4,19 0,95
Povezanost 3,73 0,73 3,61 0,65 3,77 0,66 3,81 0,70 4,15 0,76
Karakter (χ2(4) = 10,01; p = 0,040): gimnazija in nižje poklicno izobraževanje (Z
= –2,86; p = 0,004); vsi ostali p > 0,009. Najvišje povprečje pri tej spremenljiv-
ki dosegajo osebe pri nižjem poklicnem izobraževanju, sledita osnovna šola in
srednje strokovno izobraževanje, ki imata enako povprečje, nato srednje po-
klicno izobraževanje in nazadnje gimnazija.
Povezanost (χ2(4) = 23,91; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z = –2,90;
p = 0,004), gimnazija in srednje strokovno izobraževanje (Z = –3,28; p = 0,001),
gimnazija in nižje poklicno izobraževanje (Z = –3,63; p < 0,001); vsi ostali p >
0,006. Najvišje povprečje pri tej spremenljivki dosegajo osebe pri nižjem po-
klicnem izobraževanju, sledijo srednje poklicno izobraževanje, srednje stro-
kovno izobraževanje, osnovna šola in nazadnje gimnazija.
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
