Page 103 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 103
Povezanost (χ2(4) = 32,68; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z = –4,50; p
< 0,001), gimnazija in nižje poklicno izobraževanje (Z = –3,93; p < 0,001), srednje
strokovno izobraževanje in nižje poklicno izobraževanje (Z = –3,15; p = 0,002);
vsi ostali p > 0,009. Najvišjo povezanost občutijo posamezniki_ce pri nižjem
poklicnem izobraževanju, sledijo osnovnošolci_ke, srednje poklicno izobraže-
ni_e, srednje strokovno izobraženi_e in nazadnje tisti_e v gimnaziji.
Drugo merjenje
Tabela 86: Povprečja in standardne deviacije glede na tip šole za
kazalnike pozitivnega razvoja mladih v drugem merjenju
Osnovna šola Gimnazija Srednje strokovno Srednje poklicno Nižje poklicno
izobraževanje izobraževanje izobraževanje
Kompetentnost M SD M SD M SD M SD M SD 103
Samozavest 3,48 0,73 3,25 0,71 3,36 0,69 3,38 0,63 3,74 0,75
Karakter 3,60 0,91 3,49 0,88 3,59 0,93 3,56 0,87 4,05 0,81
Skrb 3,84 0,63 3,88 0,49 3,74 0,57 4,10 0,70
Povezanost 3,85 0,88 3,96 0,71 3,86 0,53 3,85 0,85 4,37 0,79
3,70 0,71 3,65 0,64 3,93 0,81 3,71 0,70 4,24 0,60
3,71 0,66
Kompetentnost (χ2(4) = 34,63; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z = –5,38;
p < 0,001); vsi ostali p > 0,006. Najvišje povprečje pri tej spremenljivki dosega-
jo osebe pri nižjem poklicnem izobraževanju, sledijo osnovna šola, srednje po-
klicno izobraževanje, srednje strokovno izobraževanje in nazadnje gimnazija.
Samozavest(χ2(4) = 12,58; p = 0,014): vsi p > 0,007. Najvišje povprečje pri
tej spremenljivki dosegajo osebe pri nižjem poklicnem izobraževanju, sledijo
osnovna šola, srednje strokovno izobraževanje, srednje poklicno izobraževa-
nje in nazadnje gimnazija.
Povezanost (χ2(4) = 16,71; p = 0,002): osnovna šola in nižje poklicno izobra-
ževanje (Z = –3,22; p = 0,001), gimnazija in nižje poklicno izobraževanje (Z =
–3,70; p < 0,001), srednje strokovno izobraževanje in nižje poklicno izobraževa-
nje (Z = –3,25; p = 0,001), srednje poklicno izobraževanje in nižje poklicno izo-
braževanje (Z = –2,92; p = 0,004); vsi ostali p > 0,053. Najvišje povprečje pri tej
spremenljivki dosegajo osebe pri nižjem poklicnem izobraževanju, sledita sre-
dnje poklicno izobraževanje in srednje strokovno izobraževanje, ki imata ena-
ki povprečji, nato osnovna šola in nazadnje gimnazija.
Tretje merjenje
Kompetentnost (χ2(4) = 39,30; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z = –5,23;
p < 0,001), gimnazija in srednje strokovno izobraževanje (Z = –3,23; p = 0,001),
kvantitativni del: analize vprašalnikov
< 0,001), gimnazija in nižje poklicno izobraževanje (Z = –3,93; p < 0,001), srednje
strokovno izobraževanje in nižje poklicno izobraževanje (Z = –3,15; p = 0,002);
vsi ostali p > 0,009. Najvišjo povezanost občutijo posamezniki_ce pri nižjem
poklicnem izobraževanju, sledijo osnovnošolci_ke, srednje poklicno izobraže-
ni_e, srednje strokovno izobraženi_e in nazadnje tisti_e v gimnaziji.
Drugo merjenje
Tabela 86: Povprečja in standardne deviacije glede na tip šole za
kazalnike pozitivnega razvoja mladih v drugem merjenju
Osnovna šola Gimnazija Srednje strokovno Srednje poklicno Nižje poklicno
izobraževanje izobraževanje izobraževanje
Kompetentnost M SD M SD M SD M SD M SD 103
Samozavest 3,48 0,73 3,25 0,71 3,36 0,69 3,38 0,63 3,74 0,75
Karakter 3,60 0,91 3,49 0,88 3,59 0,93 3,56 0,87 4,05 0,81
Skrb 3,84 0,63 3,88 0,49 3,74 0,57 4,10 0,70
Povezanost 3,85 0,88 3,96 0,71 3,86 0,53 3,85 0,85 4,37 0,79
3,70 0,71 3,65 0,64 3,93 0,81 3,71 0,70 4,24 0,60
3,71 0,66
Kompetentnost (χ2(4) = 34,63; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z = –5,38;
p < 0,001); vsi ostali p > 0,006. Najvišje povprečje pri tej spremenljivki dosega-
jo osebe pri nižjem poklicnem izobraževanju, sledijo osnovna šola, srednje po-
klicno izobraževanje, srednje strokovno izobraževanje in nazadnje gimnazija.
Samozavest(χ2(4) = 12,58; p = 0,014): vsi p > 0,007. Najvišje povprečje pri
tej spremenljivki dosegajo osebe pri nižjem poklicnem izobraževanju, sledijo
osnovna šola, srednje strokovno izobraževanje, srednje poklicno izobraževa-
nje in nazadnje gimnazija.
Povezanost (χ2(4) = 16,71; p = 0,002): osnovna šola in nižje poklicno izobra-
ževanje (Z = –3,22; p = 0,001), gimnazija in nižje poklicno izobraževanje (Z =
–3,70; p < 0,001), srednje strokovno izobraževanje in nižje poklicno izobraževa-
nje (Z = –3,25; p = 0,001), srednje poklicno izobraževanje in nižje poklicno izo-
braževanje (Z = –2,92; p = 0,004); vsi ostali p > 0,053. Najvišje povprečje pri tej
spremenljivki dosegajo osebe pri nižjem poklicnem izobraževanju, sledita sre-
dnje poklicno izobraževanje in srednje strokovno izobraževanje, ki imata ena-
ki povprečji, nato osnovna šola in nazadnje gimnazija.
Tretje merjenje
Kompetentnost (χ2(4) = 39,30; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z = –5,23;
p < 0,001), gimnazija in srednje strokovno izobraževanje (Z = –3,23; p = 0,001),
kvantitativni del: analize vprašalnikov
