Page 97 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 97
Meje in pričakovanja (χ2(4) = 12,88; p = 0,012): osnovna šola in nižje poklic- 97
no izobraževanje (Z = –3,12; p = 0,002), gimnazija in nižje poklicno izobraževa-
nje (Z = –3,45; p = 0,001), srednje strokovno izobraževanje in nižje poklicno iz-
obraževanje (Z = –3,35; p = 0,001); vsi ostali p > 0,013. Najvišje povprečje pri tej
spremenljivki dosegajo osebe pri nižjem poklicnem izobraževanju, sledijo sre-
dnje poklicno izobraževanje, osnovna šola in nazadnje gimnazija in srednje
strokovno izobraževanje, ki imata enako povprečje.
Konstruktivna raba časa (χ2(4) = 31,32; p < 0,001): osnovna šola in gimnazi-
ja (Z = –5,23; p < 0,001), osnovna šola in srednje strokovno izobraževanje (Z =
–4,13; p < 0,001), osnovna šola in srednje poklicno izobraževanje (Z = –2,99; p =
0,003); vsi ostali p > 0,276. Najbolj konstruktivno porabljajo čas tisti, ki obisku-
jejo osnovno šolo, sledi nižje poklicno izobraževanje, medtem ko imajo sre-
dnje strokovno in poklicno izobraževanje ter gimnazija enako visoko in hkra-
ti najnižje povprečje.
Zavezanost učenju (χ2(4) = 29,98; p < 0,001): osnovna šola in srednje stro-
kovno izobraževanje (Z = –3,44; p = 0,001), osnovna šola in srednje poklicno
izobraževanje (Z = –3,07; p = 0,002), gimnazija in srednje strokovno izobra-
ževanje (Z = –2,99; p = 0,003), gimnazija in srednje poklicno izobraževanje (Z
= –2,81; p = 0,005), gimnazija in nižje poklicno izobraževanje (Z = –3,03; p <
0,001), srednje strokovno izobraževanje in nižje poklicno izobraževanje (Z =
–3,55; p = 0,002), srednje poklicno izobraževanje in nižje poklicno izobraževa-
nje (Z = –3,57; p < 0,001); vsi ostali p > 0,009. Najbolj so zavezane učenju osebe
pri nižjem poklicnem izobraževanju, sledijo osnovna šola, gimnazija, srednje
strokovno izobraževanje in nazadnje posamezniki_ce v srednje poklicnem
izobraževanju.
Pozitivne vrednote (χ2(4) = 18,07; p = 0,001): osnovna šola in nižje poklic-
no izobraževanje (Z = –3,22; p = 0,001), gimnazija in nižje poklicno izobraže-
vanje (Z = –3,91; p < 0,001), srednje strokovno izobraževanje in nižje poklicno
izobraževanje (Z = –3,57; p < 0,001), srednje poklicno izobraževanje in nižje po-
klicno izobraževanje (Z = –3,48; p < 0,001); vsi ostali p > 0,086. Najvišje pozitiv-
ne vrednote imajo posamezniki_ce pri nižjem poklicnem izobraževanju, sledi-
jo osnovna šola, gimnazija in srednje strokovno izobraževanje, ki imata enako
povprečje in nazadnje osebe v srednjem poklicnem izobraževanju.
Socialne spretnosti (χ2(4) = 33,66; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z
= –3,49; p < 0,001), osnovna šola in nižje poklicno izobraževanje (Z = –4,10; p <
0,001), gimnazija in nižje poklicno izobraževanje (Z = –5,06; p < 0,001), srednje
strokovno izobraževanje in nižje poklicno izobraževanje (Z = –4,37; p < 0,001),
srednje poklicno izobraževanje in nižje poklicno izobraževanje (Z = –4,02; p
< 0,001); vsi ostali p > 0,058. Najbolj socialno spretni so tisti, ki se nižje poklic-
no izobražujejo, sledijo osnovna šola, srednje strokovno izobraževanje, srednje
poklicno izobraževanje, medtem ko so najmanj socialno spretni gimnazijci.
kvantitativni del: analize vprašalnikov
no izobraževanje (Z = –3,12; p = 0,002), gimnazija in nižje poklicno izobraževa-
nje (Z = –3,45; p = 0,001), srednje strokovno izobraževanje in nižje poklicno iz-
obraževanje (Z = –3,35; p = 0,001); vsi ostali p > 0,013. Najvišje povprečje pri tej
spremenljivki dosegajo osebe pri nižjem poklicnem izobraževanju, sledijo sre-
dnje poklicno izobraževanje, osnovna šola in nazadnje gimnazija in srednje
strokovno izobraževanje, ki imata enako povprečje.
Konstruktivna raba časa (χ2(4) = 31,32; p < 0,001): osnovna šola in gimnazi-
ja (Z = –5,23; p < 0,001), osnovna šola in srednje strokovno izobraževanje (Z =
–4,13; p < 0,001), osnovna šola in srednje poklicno izobraževanje (Z = –2,99; p =
0,003); vsi ostali p > 0,276. Najbolj konstruktivno porabljajo čas tisti, ki obisku-
jejo osnovno šolo, sledi nižje poklicno izobraževanje, medtem ko imajo sre-
dnje strokovno in poklicno izobraževanje ter gimnazija enako visoko in hkra-
ti najnižje povprečje.
Zavezanost učenju (χ2(4) = 29,98; p < 0,001): osnovna šola in srednje stro-
kovno izobraževanje (Z = –3,44; p = 0,001), osnovna šola in srednje poklicno
izobraževanje (Z = –3,07; p = 0,002), gimnazija in srednje strokovno izobra-
ževanje (Z = –2,99; p = 0,003), gimnazija in srednje poklicno izobraževanje (Z
= –2,81; p = 0,005), gimnazija in nižje poklicno izobraževanje (Z = –3,03; p <
0,001), srednje strokovno izobraževanje in nižje poklicno izobraževanje (Z =
–3,55; p = 0,002), srednje poklicno izobraževanje in nižje poklicno izobraževa-
nje (Z = –3,57; p < 0,001); vsi ostali p > 0,009. Najbolj so zavezane učenju osebe
pri nižjem poklicnem izobraževanju, sledijo osnovna šola, gimnazija, srednje
strokovno izobraževanje in nazadnje posamezniki_ce v srednje poklicnem
izobraževanju.
Pozitivne vrednote (χ2(4) = 18,07; p = 0,001): osnovna šola in nižje poklic-
no izobraževanje (Z = –3,22; p = 0,001), gimnazija in nižje poklicno izobraže-
vanje (Z = –3,91; p < 0,001), srednje strokovno izobraževanje in nižje poklicno
izobraževanje (Z = –3,57; p < 0,001), srednje poklicno izobraževanje in nižje po-
klicno izobraževanje (Z = –3,48; p < 0,001); vsi ostali p > 0,086. Najvišje pozitiv-
ne vrednote imajo posamezniki_ce pri nižjem poklicnem izobraževanju, sledi-
jo osnovna šola, gimnazija in srednje strokovno izobraževanje, ki imata enako
povprečje in nazadnje osebe v srednjem poklicnem izobraževanju.
Socialne spretnosti (χ2(4) = 33,66; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z
= –3,49; p < 0,001), osnovna šola in nižje poklicno izobraževanje (Z = –4,10; p <
0,001), gimnazija in nižje poklicno izobraževanje (Z = –5,06; p < 0,001), srednje
strokovno izobraževanje in nižje poklicno izobraževanje (Z = –4,37; p < 0,001),
srednje poklicno izobraževanje in nižje poklicno izobraževanje (Z = –4,02; p
< 0,001); vsi ostali p > 0,058. Najbolj socialno spretni so tisti, ki se nižje poklic-
no izobražujejo, sledijo osnovna šola, srednje strokovno izobraževanje, srednje
poklicno izobraževanje, medtem ko so najmanj socialno spretni gimnazijci.
kvantitativni del: analize vprašalnikov
