Page 98 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 98
Pozitivna identiteta (χ2(4) = 47,16; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z
= –4,79; p < 0,001), osnovna šola in nižje poklicno izobraževanje (Z = –4,08; p <
0,001), gimnazija in nižje poklicno izobraževanje (Z = –5,30; p < 0,001), srednje
strokovno izobraževanje in nižje poklicno izobraževanje (Z = –4,77; p < 0,001),
srednje poklicno izobraževanje in nižje poklicno izobraževanje (Z = –3,93; p <
0,001); vsi ostali p > 0,007. Najbolj pozitivno identiteto imajo posamezniki_ce
pri nižjem poklicnem izobraževanju, sledi osnovna šola, srednje strokovno izo-
braževanje, srednje poklicno izobraževanju in nazadnje gimnazija.
Drugo merjenje
Tabela 82: Povprečja in standardna deviacija za razvojne vire glede na tip
šole v drugem merjenju
Osnovna šola Gimnazija Srednje strokovno Srednje poklicno Nižje poklicno
izobraževanje izobraževanje izobraževanje
M SD M SD M SD M SD M SD
98 Podpora 3,04 0,55 2,91 0,59 2,95 0,61 3,11 0,55 3,35 0,59
Opolnomočenje 3,32 0,53 3,33 0,50 3,33 0,49 3,34 0,45 3,43 0,56
Meje in pričakovanja 3,05 0,52 3,06 0,47 3,05 0,47 3,09 0,46 3,43 0,46
Zunanji viri
Konstruktivna raba časa 2,61 0,57 2,50 0,59 2,52 0,63 2,44 0,59 2,69 0,85
Zavezanost učenju 3,03 0,51 3,01 0,47 2,93 0,46 2,86 0,49 3,26 0,52
Pozitivne vrednote 3,16 0,47 3,14 0,39 3,17 0,43 3,12 0,45 3,42 0,48
Notranji viri Socialne spretnosti 3,09 0,52 3,05 0,46 3,10 0,46 2,94 0,48 3,42 0,55
Pozitivna identiteta 2,97 0,60 2,87 0,61 2,93 0,61 2,88 0,62 3,29 0,67
Podpora (χ2(4) = 27,50; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z = –3,68; p <
0,001), gimnazija in srednje poklicno izobraževanje (Z = –2,94; p = 0,003), gim-
nazija in nižje poklicno izobraževanje (Z = –3,28; p = 0,001), srednje strokovno
izobraževanje in nižje poklicno izobraževanje (Z = –2,98; p = 0,003); vsi ostali p
> 0,010. Najvišje povprečje pri tej spremenljivki dosegajo osebe pri nižjem po-
klicnem izobraževanju, sledijo srednje poklicno izobraževanje, osnovna šola,
srednje strokovno izobraževanje in nazadnje gimnazija.
Meje in pričakovanja (χ2(4) = 11,81; p = 0,019): osnovna šola in nižje poklicno
izobraževanje (Z = –3,21; p = 0,001), gimnazija in nižje poklicno izobraževanje (Z
= –3,35; p = 0,001), srednje strokovno izobraževanje in nižje poklicno izobraže-
vanje (Z = –3,32; p = 0,001), srednje poklicno izobraževanje in nižje poklicno iz-
obraževanje (Z = –2,85; p = 0,004); vsi ostali p > 0,424. Najvišje povprečje pri tej
spremenljivki dosegajo osebe pri nižjem poklicnem izobraževanju, sledijo sre-
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
= –4,79; p < 0,001), osnovna šola in nižje poklicno izobraževanje (Z = –4,08; p <
0,001), gimnazija in nižje poklicno izobraževanje (Z = –5,30; p < 0,001), srednje
strokovno izobraževanje in nižje poklicno izobraževanje (Z = –4,77; p < 0,001),
srednje poklicno izobraževanje in nižje poklicno izobraževanje (Z = –3,93; p <
0,001); vsi ostali p > 0,007. Najbolj pozitivno identiteto imajo posamezniki_ce
pri nižjem poklicnem izobraževanju, sledi osnovna šola, srednje strokovno izo-
braževanje, srednje poklicno izobraževanju in nazadnje gimnazija.
Drugo merjenje
Tabela 82: Povprečja in standardna deviacija za razvojne vire glede na tip
šole v drugem merjenju
Osnovna šola Gimnazija Srednje strokovno Srednje poklicno Nižje poklicno
izobraževanje izobraževanje izobraževanje
M SD M SD M SD M SD M SD
98 Podpora 3,04 0,55 2,91 0,59 2,95 0,61 3,11 0,55 3,35 0,59
Opolnomočenje 3,32 0,53 3,33 0,50 3,33 0,49 3,34 0,45 3,43 0,56
Meje in pričakovanja 3,05 0,52 3,06 0,47 3,05 0,47 3,09 0,46 3,43 0,46
Zunanji viri
Konstruktivna raba časa 2,61 0,57 2,50 0,59 2,52 0,63 2,44 0,59 2,69 0,85
Zavezanost učenju 3,03 0,51 3,01 0,47 2,93 0,46 2,86 0,49 3,26 0,52
Pozitivne vrednote 3,16 0,47 3,14 0,39 3,17 0,43 3,12 0,45 3,42 0,48
Notranji viri Socialne spretnosti 3,09 0,52 3,05 0,46 3,10 0,46 2,94 0,48 3,42 0,55
Pozitivna identiteta 2,97 0,60 2,87 0,61 2,93 0,61 2,88 0,62 3,29 0,67
Podpora (χ2(4) = 27,50; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z = –3,68; p <
0,001), gimnazija in srednje poklicno izobraževanje (Z = –2,94; p = 0,003), gim-
nazija in nižje poklicno izobraževanje (Z = –3,28; p = 0,001), srednje strokovno
izobraževanje in nižje poklicno izobraževanje (Z = –2,98; p = 0,003); vsi ostali p
> 0,010. Najvišje povprečje pri tej spremenljivki dosegajo osebe pri nižjem po-
klicnem izobraževanju, sledijo srednje poklicno izobraževanje, osnovna šola,
srednje strokovno izobraževanje in nazadnje gimnazija.
Meje in pričakovanja (χ2(4) = 11,81; p = 0,019): osnovna šola in nižje poklicno
izobraževanje (Z = –3,21; p = 0,001), gimnazija in nižje poklicno izobraževanje (Z
= –3,35; p = 0,001), srednje strokovno izobraževanje in nižje poklicno izobraže-
vanje (Z = –3,32; p = 0,001), srednje poklicno izobraževanje in nižje poklicno iz-
obraževanje (Z = –2,85; p = 0,004); vsi ostali p > 0,424. Najvišje povprečje pri tej
spremenljivki dosegajo osebe pri nižjem poklicnem izobraževanju, sledijo sre-
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
