Page 95 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 95
ela 80: Povprečja in standardna deviacija za pripadnost, različnost
in prispevanje glede na raven šolanja v četrtem merjenju
Pripadnost Osnovna šola Srednja šola
Različnost M SD M SD
Prispevanje 3,07 0,60 3,05 0,57
3,73 0,94 3,59 0,99
2,51 0,66 2,47 0,69
Opazno je, da so razlike pomembne tudi pri spremenljivkah čustva (Z = –2,12; 95
p = 0,034) in skrbi (Z = –2,45; p = 0,014). Vidimo lahko, da imajo pri obeh nave-
denih spremenljivkah osnovnošolci_ke višje povprečne vrednosti v primerja-
vi s srednješolci_kami.
t-test za dva neodvisna vzorca za anksioznost in čuječnost:
Ugotovile smo, da pri čuječnosti (t(1025) = –0,63; p = 0,532) razlike med skupi-
no osnovnošolk_cev in srednješolk_cev niso statistično pomembne. Po drugi
strani pa lahko trdimo, da so razlike med omenjenima dvema skupinama pri
spremenljivki anksioznost (t(1028) = 2,33; p = 0,020) pomembne. Pri tem je iz
opisne statistike razvidno, da osnovnošolci_ke v povprečju dosegajo višje šte-
vilo točk kot srednješolci_ke.
5.0 Tip šole
Na porazdelitvah spremenljivk glede na skupine tipov šol, ki v vsaj eni izmed
skupin statistično značilno odstopajo od normalne porazdelitve, smo v nadalje-
vanju izvedle Kruskal-Wallisove teste. V prvem merjenju so bile to porazdelitve
vseh spremenljivk, v drugem merjenju porazdelitve vseh spremenljivk razen
anksioznosti in čuječnosti ter v tretjem merjenju porazdelitve vseh spremen-
ljivk razen anksioznosti. V primeru, da so se razlike med skupinami izkazale za
pomembne, smo izvedle še parne primerjave s pomočjo več Mann-Whitneyje-
vih testov; pri statističnem zaključevanju smo prilagodile mejo statistične po-
membnosti (0,05/10 = 0,005). V prvem merjenju smo zaradi približno normal-
ne porazdelitve pri spremenljivki čuječnost izvedle ANOVO z Bonferronijevim
post-hoc testom. V drugem merjenju smo iz enakega razloga izvedle ANOVO z
Bonferronijevim post-hoc testom pri spremenljivkah anksioznost in čuječnost,
v tretjem merjenju pa pri spremenljivki anksioznost.
V četrtem merjenju smo glede na tip šole primerjale zgolj tri skupine,
in sicer osnovno šolo, gimnazijo in srednje strokovno izobraževanje. Izkaza-
lo se je, da v skupini srednjega poklicnega izobraževanja in nižjega poklicne-
ga izobraževanja ni dovolj posameznic_kov, da bi lahko izračunale statistike
kvantitativni del: analize vprašalnikov
in prispevanje glede na raven šolanja v četrtem merjenju
Pripadnost Osnovna šola Srednja šola
Različnost M SD M SD
Prispevanje 3,07 0,60 3,05 0,57
3,73 0,94 3,59 0,99
2,51 0,66 2,47 0,69
Opazno je, da so razlike pomembne tudi pri spremenljivkah čustva (Z = –2,12; 95
p = 0,034) in skrbi (Z = –2,45; p = 0,014). Vidimo lahko, da imajo pri obeh nave-
denih spremenljivkah osnovnošolci_ke višje povprečne vrednosti v primerja-
vi s srednješolci_kami.
t-test za dva neodvisna vzorca za anksioznost in čuječnost:
Ugotovile smo, da pri čuječnosti (t(1025) = –0,63; p = 0,532) razlike med skupi-
no osnovnošolk_cev in srednješolk_cev niso statistično pomembne. Po drugi
strani pa lahko trdimo, da so razlike med omenjenima dvema skupinama pri
spremenljivki anksioznost (t(1028) = 2,33; p = 0,020) pomembne. Pri tem je iz
opisne statistike razvidno, da osnovnošolci_ke v povprečju dosegajo višje šte-
vilo točk kot srednješolci_ke.
5.0 Tip šole
Na porazdelitvah spremenljivk glede na skupine tipov šol, ki v vsaj eni izmed
skupin statistično značilno odstopajo od normalne porazdelitve, smo v nadalje-
vanju izvedle Kruskal-Wallisove teste. V prvem merjenju so bile to porazdelitve
vseh spremenljivk, v drugem merjenju porazdelitve vseh spremenljivk razen
anksioznosti in čuječnosti ter v tretjem merjenju porazdelitve vseh spremen-
ljivk razen anksioznosti. V primeru, da so se razlike med skupinami izkazale za
pomembne, smo izvedle še parne primerjave s pomočjo več Mann-Whitneyje-
vih testov; pri statističnem zaključevanju smo prilagodile mejo statistične po-
membnosti (0,05/10 = 0,005). V prvem merjenju smo zaradi približno normal-
ne porazdelitve pri spremenljivki čuječnost izvedle ANOVO z Bonferronijevim
post-hoc testom. V drugem merjenju smo iz enakega razloga izvedle ANOVO z
Bonferronijevim post-hoc testom pri spremenljivkah anksioznost in čuječnost,
v tretjem merjenju pa pri spremenljivki anksioznost.
V četrtem merjenju smo glede na tip šole primerjale zgolj tri skupine,
in sicer osnovno šolo, gimnazijo in srednje strokovno izobraževanje. Izkaza-
lo se je, da v skupini srednjega poklicnega izobraževanja in nižjega poklicne-
ga izobraževanja ni dovolj posameznic_kov, da bi lahko izračunale statistike
kvantitativni del: analize vprašalnikov
