Page 627 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 627
različnost v tretjem merjenju in nazadnje mere, vezane na empatijo, 627
anksioznost, pripadnost, različnost, prispevanje, samozavest, anksio-
znost, skrb in odločanje. Pri vseh naštetih konceptih je opazen enak
trend kot pri prvem maternem jeziku, kar kaže v prid temu, da imajo
otroci in mladostniki_ce, katerih mame so dvo-/večjezične ali pa je nji-
hov materni jezik različen od slovenskega, več virov in resursov za po-
zitivnejši razvoj, medtem ko imajo višje aritmetične sredine pri spre-
menljivkah, ki lahko kažejo določeno indikacijo težav v čustvovanju
in vedenju (anksioznost, dimenzije: skrb, čustva in odločanje), tisti, pri
katerih je drugi materni jezik mame slovenščina.
2.2.4 Drugi jeziki, ki jih govori mama
Prvo merjenje:
– Pri številu drugih jezikov, ki jih govorijo matere, je v prvem merjenju
razvidno, da se največ statistično značilnih razlik pokaže pri notranjih
virih. Te se pojavljajo pri zavezanosti učenju in pozitivnih vrednotah,
pri čemer več notranjih virov izkazujejo učenke_ci in dijaki_nje, kate-
rih mame govorijo več jezikov.
– Razlike se kažejo tudi pri karakterju in besedni viktimizaciji, pri čemer
so vse razlike opazne med skupinami, katerih matere ne govorijo no-
benega tujega jezika, in tistimi, ki govorijo enega ali več jezikov. Od te-
ga več besedne viktimizacije in karakterja izražajo posameznice_ki, ka-
terih matere govorijo enega ali več tujih jezikov v primerjavi s tistimi, ki
ne govorijo nobenega.
Drugo merjenje:
– V drugem merjenju opazimo večino razlik na vprašalnikih o nasilju in
viktimizaciji, pri čemer se te vežejo na splošno viktimizacijo in specifič-
no le na besedno viktimizacijo. Vse razlike so v smeri učenk_cev in di-
jakov_inj, katerih matere ne govorijo nobenega drugega jezika, v pri-
merjavi z učenkami_ci in dijaki_njami, katerih matere govorijo vsaj tri
tuje jezike. Med njimi o več besedne viktimizacije poročajo udeležen-
ke_ci, katerih matere govorijo več jezikov.
– Razlike so vidne tudi pri kompetentnosti in dimenziji anksioznosti: od-
ločanje. Pojavljajo se v enakem vzorcu kot pri viktimizaciji: manj teh
lastnosti izražajo tisti, katerih mame govorijo le materni jezik.
jezikovni kontekst
anksioznost, pripadnost, različnost, prispevanje, samozavest, anksio-
znost, skrb in odločanje. Pri vseh naštetih konceptih je opazen enak
trend kot pri prvem maternem jeziku, kar kaže v prid temu, da imajo
otroci in mladostniki_ce, katerih mame so dvo-/večjezične ali pa je nji-
hov materni jezik različen od slovenskega, več virov in resursov za po-
zitivnejši razvoj, medtem ko imajo višje aritmetične sredine pri spre-
menljivkah, ki lahko kažejo določeno indikacijo težav v čustvovanju
in vedenju (anksioznost, dimenzije: skrb, čustva in odločanje), tisti, pri
katerih je drugi materni jezik mame slovenščina.
2.2.4 Drugi jeziki, ki jih govori mama
Prvo merjenje:
– Pri številu drugih jezikov, ki jih govorijo matere, je v prvem merjenju
razvidno, da se največ statistično značilnih razlik pokaže pri notranjih
virih. Te se pojavljajo pri zavezanosti učenju in pozitivnih vrednotah,
pri čemer več notranjih virov izkazujejo učenke_ci in dijaki_nje, kate-
rih mame govorijo več jezikov.
– Razlike se kažejo tudi pri karakterju in besedni viktimizaciji, pri čemer
so vse razlike opazne med skupinami, katerih matere ne govorijo no-
benega tujega jezika, in tistimi, ki govorijo enega ali več jezikov. Od te-
ga več besedne viktimizacije in karakterja izražajo posameznice_ki, ka-
terih matere govorijo enega ali več tujih jezikov v primerjavi s tistimi, ki
ne govorijo nobenega.
Drugo merjenje:
– V drugem merjenju opazimo večino razlik na vprašalnikih o nasilju in
viktimizaciji, pri čemer se te vežejo na splošno viktimizacijo in specifič-
no le na besedno viktimizacijo. Vse razlike so v smeri učenk_cev in di-
jakov_inj, katerih matere ne govorijo nobenega drugega jezika, v pri-
merjavi z učenkami_ci in dijaki_njami, katerih matere govorijo vsaj tri
tuje jezike. Med njimi o več besedne viktimizacije poročajo udeležen-
ke_ci, katerih matere govorijo več jezikov.
– Razlike so vidne tudi pri kompetentnosti in dimenziji anksioznosti: od-
ločanje. Pojavljajo se v enakem vzorcu kot pri viktimizaciji: manj teh
lastnosti izražajo tisti, katerih mame govorijo le materni jezik.
jezikovni kontekst
