Page 626 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 626
– Zelo podobno sliko rezultatov lahko vidimo pri kazalnikih pozitivne-
ga razvoja mladih. Vse spremenljivke so se izkazale za statistično po-
membne, pri čemer so le pri treh opazne tudi razlike med skupinami.
Te so največkrat med jezikoma slovenščina in albanščina, nekajkrat pa
so opazne tudi v razmerju do bosanskega prvega jezika mame. Pov-
prečja so enaka, natančneje o več samozavesti, karakterja in poveza-
nosti poročajo učenke_ci in dijaki_nje, katerih materni jezik mame je
albanščina, in tako vse do zadnjega jezika slovenščine.
– Za edino spremenljivko z razlikami med skupinami se je izkazala tista,
ki meri dimenzijo anksioznosti – čustva. Pokazale so se razlike med slo-
venščino in bosanščino. To je prva lastnost, kjer imajo višje povprečje
učenke_ci in dijaki_nje, katerih matere kot svoj prvi jezik uporabljajo
slovenščino. Slednje morda izkazuje kontrast med tem, da so učenke_
ci in dijaki_nje, katerih matere za svoj prvi jezik nimajo slovenščine in
imajo priseljensko ozadje, bolje opremljeni z določenimi viri. Na dru-
gi strani bi učenke_ci in dijaki_nje, katerih prvi jezik mater je slovenšči-
na in nimajo priseljenskega ozadja, zaradi manjše opremljenosti z do-
626 ločenimi viri lahko izkazovali več čustvene dimenzije anksioznosti.
Drugo, tretje in četrto merjenje:
– V vseh treh točkah merjenja se je za statistično značilno izkazala le
pripadnost, ki pa v nobenem izmed le-teh ni pokazala pomembnih
razlik med skupinami. Zaradi takšnih rezultatov primerjava merjenj
ni mogoča oz. je pripadnost edina skupna točka prečnega pregleda
podatkov.
“Drugi” materni jeziki matere:
V raziskavi je veliko učenk_cev in dijakov_inj navedlo, da imajo dvojezične ma-
tere. O tem lahko sklepamo na podlagi njihovih odgovorov, saj so v polje ma-
ternega oz. prvega jezika zapisali dva jezika, ki ju govorijo njihove mame. Na
podlagi zapisa nismo mogle opredeliti prvega in drugega jezika, zato smo se
odločile, da jemljemo drugi materni jezik kot samostojno spremenljivko, kar je
privedlo do težav s številom udeleženk_cev pri posameznem jeziku. Zaradi ve-
likosti skupin, ki so potrebne za statistično obdelavo, smo lahko primerjale le
jezika slovenščina in hrvaščina.
– Če splošne ugotovitve prvega maternega jezika mame primerjamo
z rezultati, pridobljenimi pri drugem maternem jeziku mame, lahko
opazimo inverzijo statistične moči preverjanih spremenljivk in smeri
njihovih povprečij. Natančneje se skozi merjenja statistična moč mer-
jenih lastnosti povečuje. V prvem merjenju ni opaziti pomembnih raz-
lik, v drugem merjenju je ta vezana na konstruktivno rabo časa, sledi
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
ga razvoja mladih. Vse spremenljivke so se izkazale za statistično po-
membne, pri čemer so le pri treh opazne tudi razlike med skupinami.
Te so največkrat med jezikoma slovenščina in albanščina, nekajkrat pa
so opazne tudi v razmerju do bosanskega prvega jezika mame. Pov-
prečja so enaka, natančneje o več samozavesti, karakterja in poveza-
nosti poročajo učenke_ci in dijaki_nje, katerih materni jezik mame je
albanščina, in tako vse do zadnjega jezika slovenščine.
– Za edino spremenljivko z razlikami med skupinami se je izkazala tista,
ki meri dimenzijo anksioznosti – čustva. Pokazale so se razlike med slo-
venščino in bosanščino. To je prva lastnost, kjer imajo višje povprečje
učenke_ci in dijaki_nje, katerih matere kot svoj prvi jezik uporabljajo
slovenščino. Slednje morda izkazuje kontrast med tem, da so učenke_
ci in dijaki_nje, katerih matere za svoj prvi jezik nimajo slovenščine in
imajo priseljensko ozadje, bolje opremljeni z določenimi viri. Na dru-
gi strani bi učenke_ci in dijaki_nje, katerih prvi jezik mater je slovenšči-
na in nimajo priseljenskega ozadja, zaradi manjše opremljenosti z do-
626 ločenimi viri lahko izkazovali več čustvene dimenzije anksioznosti.
Drugo, tretje in četrto merjenje:
– V vseh treh točkah merjenja se je za statistično značilno izkazala le
pripadnost, ki pa v nobenem izmed le-teh ni pokazala pomembnih
razlik med skupinami. Zaradi takšnih rezultatov primerjava merjenj
ni mogoča oz. je pripadnost edina skupna točka prečnega pregleda
podatkov.
“Drugi” materni jeziki matere:
V raziskavi je veliko učenk_cev in dijakov_inj navedlo, da imajo dvojezične ma-
tere. O tem lahko sklepamo na podlagi njihovih odgovorov, saj so v polje ma-
ternega oz. prvega jezika zapisali dva jezika, ki ju govorijo njihove mame. Na
podlagi zapisa nismo mogle opredeliti prvega in drugega jezika, zato smo se
odločile, da jemljemo drugi materni jezik kot samostojno spremenljivko, kar je
privedlo do težav s številom udeleženk_cev pri posameznem jeziku. Zaradi ve-
likosti skupin, ki so potrebne za statistično obdelavo, smo lahko primerjale le
jezika slovenščina in hrvaščina.
– Če splošne ugotovitve prvega maternega jezika mame primerjamo
z rezultati, pridobljenimi pri drugem maternem jeziku mame, lahko
opazimo inverzijo statistične moči preverjanih spremenljivk in smeri
njihovih povprečij. Natančneje se skozi merjenja statistična moč mer-
jenih lastnosti povečuje. V prvem merjenju ni opaziti pomembnih raz-
lik, v drugem merjenju je ta vezana na konstruktivno rabo časa, sledi
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
