Page 628 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 628
Tretje merjenje:
– V tretjem merjenju opisna statistika drugih jezikov, ki jih govorijo ma-
tere udeleženk_cev, pokaže na pomembne razlike med skupinami. Pri
zunanjih in notranjih virih vidimo največ razlik med udeleženkami_ci,
katerih matere govorijo en tuj jezik, in tistimi, ki govorijo štiri. Posa-
mezniki_ce, katerih matere govorijo en tuj jezik, izražajo več mej in pri-
čakovanj, bolj konstruktivno porabljajo čas, imajo več socialnih spret-
nosti in pozitivnih vrednot.
– Druge razlike so opazne pri spremenljivkah nasilja in viktimizacije, in
sicer med skupinami “ne govori nobenega tujega jezika” in “govori dva
tuja jezika”. Več viktimizacije in nasilnega vedenja izkušajo posamezni-
ce_ki, katerih matere ne govorijo nobenega tujega jezika. V primerja-
vi s temi rezultati lahko opazimo obratno smer višjega povprečja le pri
odnosnem nasilju (tako o več slednjega poročajo tisti, katerih matere
govorijo dva tuja jezika). Podobno velja tudi za spremenljivki skrb in
pripadnost, a pri slednji so vrednosti obrnjene v prid tistih udeleženk_
628 cev, katerih matere govorijo en tuj jezik.
Četrto merjenje:
– V četrtem merjenju se za statistično značilne izkažejo le socialne spret-
nosti in karakter, katerih več izkazujejo tisti, katerih matere govorijo en
tuj jezik v primerjavi s posamezniki_cami, katerih matere govorijo dva
tuja jezika.
Skupne ugotovitve:
Pri prečnem pregledu opazimo, da lahko rdečo nit potegnemo skozi besedno
viktimizacijo, ki prikazuje razlike med tistimi, katerih mame ne govorijo nobe-
nega tujega jezika, in skupino udeleženk_cev, katerih mame govorijo vsaj en
tuj jezik. Pri tem o več viktimizacije poročajo slednji udeleženci_ke. Podobnost
med prvim in zadnjim merjenjem vidimo tudi pri karakterju, kjer ga največ iz-
kazujejo tisti, katerih matere govorijo en tuj jezik. Drugih skupnih mer in zak-
ljučkov ni moč najti, kar morda kaže v smeri iskanja razlage v epidemiji ali pa
nekonsistentnosti oz. manjši pomembnosti nakazovanja razlik med skupinami
pri drugih jezikih, ki se jih učijo mame.
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
– V tretjem merjenju opisna statistika drugih jezikov, ki jih govorijo ma-
tere udeleženk_cev, pokaže na pomembne razlike med skupinami. Pri
zunanjih in notranjih virih vidimo največ razlik med udeleženkami_ci,
katerih matere govorijo en tuj jezik, in tistimi, ki govorijo štiri. Posa-
mezniki_ce, katerih matere govorijo en tuj jezik, izražajo več mej in pri-
čakovanj, bolj konstruktivno porabljajo čas, imajo več socialnih spret-
nosti in pozitivnih vrednot.
– Druge razlike so opazne pri spremenljivkah nasilja in viktimizacije, in
sicer med skupinami “ne govori nobenega tujega jezika” in “govori dva
tuja jezika”. Več viktimizacije in nasilnega vedenja izkušajo posamezni-
ce_ki, katerih matere ne govorijo nobenega tujega jezika. V primerja-
vi s temi rezultati lahko opazimo obratno smer višjega povprečja le pri
odnosnem nasilju (tako o več slednjega poročajo tisti, katerih matere
govorijo dva tuja jezika). Podobno velja tudi za spremenljivki skrb in
pripadnost, a pri slednji so vrednosti obrnjene v prid tistih udeleženk_
628 cev, katerih matere govorijo en tuj jezik.
Četrto merjenje:
– V četrtem merjenju se za statistično značilne izkažejo le socialne spret-
nosti in karakter, katerih več izkazujejo tisti, katerih matere govorijo en
tuj jezik v primerjavi s posamezniki_cami, katerih matere govorijo dva
tuja jezika.
Skupne ugotovitve:
Pri prečnem pregledu opazimo, da lahko rdečo nit potegnemo skozi besedno
viktimizacijo, ki prikazuje razlike med tistimi, katerih mame ne govorijo nobe-
nega tujega jezika, in skupino udeleženk_cev, katerih mame govorijo vsaj en
tuj jezik. Pri tem o več viktimizacije poročajo slednji udeleženci_ke. Podobnost
med prvim in zadnjim merjenjem vidimo tudi pri karakterju, kjer ga največ iz-
kazujejo tisti, katerih matere govorijo en tuj jezik. Drugih skupnih mer in zak-
ljučkov ni moč najti, kar morda kaže v smeri iskanja razlage v epidemiji ali pa
nekonsistentnosti oz. manjši pomembnosti nakazovanja razlik med skupinami
pri drugih jezikih, ki se jih učijo mame.
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
