Page 622 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 622
– V okviru merjenja notranjih virov se statistično pomembne razlike po-
gosto pokažejo pri udeleženkah_cih, katerih materni jezik je bosanšči-
na ali albanščina. Kaže se enak trend kot pri zunanjih virih, saj v večini
poročajo o najmanj virih tisti_e udeleženke_ci, katerih materni jezik je
slovenščina.
– Le znotraj kazalnikov pozitivnega razvoja mladih mere skrb in na po-
dročju anksioznosti (ter dimenzije čustev znotraj anksioznosti) poro-
čajo o njihovi manjši prisotnosti udeleženke_ci, katerih materni jezik
je slovenščina.
Drugo merjenje:
– Razlike opazimo pri opolnomočenju, mejah in pričakovanjih ter social-
nih spretnostih predvsem med slovensko in albansko govorečimi ude-
leženkami_ci, pri čemer o več zunanjih in notranjih virih poročajo sle-
dnji. Domnevamo lahko, da gre za posebnosti domačega kulturnega
okolja. Skladno s procesi akulturacije in resocializacije v novem kultur-
622 nem okolju bi lahko rekli, da so si ti udeleženci_ke zaradi življenjskih iz-
kušenj (med drugim tudi s selitvijo v novo okolje) izdelali svoje sisteme
notranjih in zunanjih virov, zato posledično poročajo o več tega. Sled-
nje je mogoče podkrepiti tudi z izkazovanjem večje pripadnosti pri al-
banskih udeleženkah_cih v primerjavi s slovenskimi.
– Pri kazalnikih pozitivnega razvoja mladih je opazna enaka distribu-
cija razlik med skupinami. Največ razlik opazimo med slovenskimi in
albanskimi udeleženkami_ci, ob tem se velikokrat pojavita tudi bo-
sanščina in srbščina. Najmanj omenjenih kazalnikov pri večini spre-
menljivk izkazujejo slovenski udeleženke_ci.
Tretje merjenje:
– V podobni dinamiki se največ razlik izkazuje med bosansko in alban-
sko govorečimi udeleženkami_ci, pri čemer se na novo pojavijo raz-
like na vprašalnikih o nasilju in viktimizaciji, ki kažejo v smer, da več
nasilja, specifično odnosnega nasilja občutijo slovensko govoreči
udeleženke_ci.
Skupne ugotovitve:
Ko pogledamo prečni pregled podatkov za razlike med skupinami maternih je-
zikov učenk_cev in dijakov_inj, lahko opazimo:
– Zunanji in notranji viri se pomaknejo v ozadje že v tretjem merjenju.
Pri prvih dveh je pri zunanjih virih skupna spremenljivka meje in priča-
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
gosto pokažejo pri udeleženkah_cih, katerih materni jezik je bosanšči-
na ali albanščina. Kaže se enak trend kot pri zunanjih virih, saj v večini
poročajo o najmanj virih tisti_e udeleženke_ci, katerih materni jezik je
slovenščina.
– Le znotraj kazalnikov pozitivnega razvoja mladih mere skrb in na po-
dročju anksioznosti (ter dimenzije čustev znotraj anksioznosti) poro-
čajo o njihovi manjši prisotnosti udeleženke_ci, katerih materni jezik
je slovenščina.
Drugo merjenje:
– Razlike opazimo pri opolnomočenju, mejah in pričakovanjih ter social-
nih spretnostih predvsem med slovensko in albansko govorečimi ude-
leženkami_ci, pri čemer o več zunanjih in notranjih virih poročajo sle-
dnji. Domnevamo lahko, da gre za posebnosti domačega kulturnega
okolja. Skladno s procesi akulturacije in resocializacije v novem kultur-
622 nem okolju bi lahko rekli, da so si ti udeleženci_ke zaradi življenjskih iz-
kušenj (med drugim tudi s selitvijo v novo okolje) izdelali svoje sisteme
notranjih in zunanjih virov, zato posledično poročajo o več tega. Sled-
nje je mogoče podkrepiti tudi z izkazovanjem večje pripadnosti pri al-
banskih udeleženkah_cih v primerjavi s slovenskimi.
– Pri kazalnikih pozitivnega razvoja mladih je opazna enaka distribu-
cija razlik med skupinami. Največ razlik opazimo med slovenskimi in
albanskimi udeleženkami_ci, ob tem se velikokrat pojavita tudi bo-
sanščina in srbščina. Najmanj omenjenih kazalnikov pri večini spre-
menljivk izkazujejo slovenski udeleženke_ci.
Tretje merjenje:
– V podobni dinamiki se največ razlik izkazuje med bosansko in alban-
sko govorečimi udeleženkami_ci, pri čemer se na novo pojavijo raz-
like na vprašalnikih o nasilju in viktimizaciji, ki kažejo v smer, da več
nasilja, specifično odnosnega nasilja občutijo slovensko govoreči
udeleženke_ci.
Skupne ugotovitve:
Ko pogledamo prečni pregled podatkov za razlike med skupinami maternih je-
zikov učenk_cev in dijakov_inj, lahko opazimo:
– Zunanji in notranji viri se pomaknejo v ozadje že v tretjem merjenju.
Pri prvih dveh je pri zunanjih virih skupna spremenljivka meje in priča-
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
