Page 631 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 631
ni jezik očeta je albanščina, sledijo makedonščina, bosanščina in ved 631
no na zadnjem mestu tisti, katerih materni jezik očetov je slovenščina.
2.2.6 Drugi jeziki, ki jih govori oče
Prvo merjenje:
– Opazne so razlike pri notranjih virih, karakterju, empatiji, dimenziji ank
sioznosti odločanje, pripadnosti, različnosti in prispevanju. Razlike so
vezane na skupino učenk_cev, katerih očetje govorijo le materni je
zik, v primerjavi s tistimi, katerih očetje govorijo dva ali štiri tuje jezike.
Aritmetične sredine pri vseh omenjenih lastnostih kažejo podobno sli
ko, in sicer več zavezanosti učenju, pozitivnih vrednot, karakterja, em
patične skrbi pa tudi anksioznosti na dimenziji odločanja izražajo otroci
večjezičnih očetov.
Drugo merjenje:
– Drugo merjenje kot celota nekoliko izgubi na pomembnosti pojasnje
vanja razlik. Natančneje se za statistično značilno izkažejo samozavest,
spletno nasilje in zavzemanje perspektive. Pri tem opazimo podoben
trend povprečij kot v prvem merjenju, medtem ko se pri tretjem mer
jenju pomembne razlike izkažejo za ravno obratne, in sicer najbolje za
vzemajo perspektivo tisti_e, katerih očetje ne govorijo nobenega tu
jega jezika, sledijo tisti_e, ki govorijo en tuj jezik, in nazadnje tisti_e,
katerih očetje govorijo tri tuje jezike.
Tretje merjenje:
– V tretjem merjenju v ospredje stopijo le spremenljivke nasilja in vik
timizacije, empatije anksioznosti, pripadnosti. Izkaže se, da se razlike
kažejo med konstantnima dvema paroma – ‘ne govori nobenega tu
jega jezika’ in ‘govori tri tuje jezike’ ter ‘govori en tuj jezik’ v primerjavi
z ‘govori tri tuje jezike’. Pri tem ni vidnega trenda aritmetičnih sredin,
ki bi kazali v prid eni izmed skupin jezikov. Pri razporeditvi aritmetič
nih sredin je opazno veliko razlikovanje o tem, kdo ima najvišje ali naj
nižje povprečje. Pri spletnem nasilju, dimenzijah anksioznosti: čustva,
skrbi ter pri pripadnosti višje povprečje dosega skupina udeleženk_
cev, katerih očetje ne govorijo nobenega jezika, medtem ko dosega
jo pri odnosnem nasilju in empatični skrbi ti posamezniki_ce najnižje
povprečje. Pri empatični skrbi pa so to posamezniki_ce, katerih očetje
govorijo en tuj jezik.
Četrto merjenje:
jezikovni kontekst
no na zadnjem mestu tisti, katerih materni jezik očetov je slovenščina.
2.2.6 Drugi jeziki, ki jih govori oče
Prvo merjenje:
– Opazne so razlike pri notranjih virih, karakterju, empatiji, dimenziji ank
sioznosti odločanje, pripadnosti, različnosti in prispevanju. Razlike so
vezane na skupino učenk_cev, katerih očetje govorijo le materni je
zik, v primerjavi s tistimi, katerih očetje govorijo dva ali štiri tuje jezike.
Aritmetične sredine pri vseh omenjenih lastnostih kažejo podobno sli
ko, in sicer več zavezanosti učenju, pozitivnih vrednot, karakterja, em
patične skrbi pa tudi anksioznosti na dimenziji odločanja izražajo otroci
večjezičnih očetov.
Drugo merjenje:
– Drugo merjenje kot celota nekoliko izgubi na pomembnosti pojasnje
vanja razlik. Natančneje se za statistično značilno izkažejo samozavest,
spletno nasilje in zavzemanje perspektive. Pri tem opazimo podoben
trend povprečij kot v prvem merjenju, medtem ko se pri tretjem mer
jenju pomembne razlike izkažejo za ravno obratne, in sicer najbolje za
vzemajo perspektivo tisti_e, katerih očetje ne govorijo nobenega tu
jega jezika, sledijo tisti_e, ki govorijo en tuj jezik, in nazadnje tisti_e,
katerih očetje govorijo tri tuje jezike.
Tretje merjenje:
– V tretjem merjenju v ospredje stopijo le spremenljivke nasilja in vik
timizacije, empatije anksioznosti, pripadnosti. Izkaže se, da se razlike
kažejo med konstantnima dvema paroma – ‘ne govori nobenega tu
jega jezika’ in ‘govori tri tuje jezike’ ter ‘govori en tuj jezik’ v primerjavi
z ‘govori tri tuje jezike’. Pri tem ni vidnega trenda aritmetičnih sredin,
ki bi kazali v prid eni izmed skupin jezikov. Pri razporeditvi aritmetič
nih sredin je opazno veliko razlikovanje o tem, kdo ima najvišje ali naj
nižje povprečje. Pri spletnem nasilju, dimenzijah anksioznosti: čustva,
skrbi ter pri pripadnosti višje povprečje dosega skupina udeleženk_
cev, katerih očetje ne govorijo nobenega jezika, medtem ko dosega
jo pri odnosnem nasilju in empatični skrbi ti posamezniki_ce najnižje
povprečje. Pri empatični skrbi pa so to posamezniki_ce, katerih očetje
govorijo en tuj jezik.
Četrto merjenje:
jezikovni kontekst
