Page 624 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 624
višje povprečje pripada tistim, ki govorijo štiri tuje jezike, pri čemer
aritmetična sredina pada navzdol proti nobenemu tujemu jeziku.
− Pri nasilju in viktimizaciji je opaziti razlike med štirimi jeziki v primer-
javi z drugimi skupinami pri splošni viktimizaciji. Razlike se kažejo tu-
di pri tistih, ki ne govorijo nobenega tujega jezika, in z drugimi skupi-
nami učenk_cev, ki govorijo več tujih jezikov, pri besedni viktimizaciji.
Trend povprečij pri vseh treh pomembnih spremenljivkah je viden
(spletno nasilje je tretje) v enako smer, višje povprečje imajo tisti_e, ki
govorijo več tujih jezikov, nakar le-to upada do učenk_cev, ki so poro-
čali, da ne govorijo nobenega tujega jezika.
Drugo merjenje:
− Pri pozitivnem razvoju mladih so razlike vidne pri kompetentnosti in
dalje pri besedni viktimizaciji, pri obeh med istima skupinama – noben
tuj jezik in dva. Pri obeh več tega občutijo tisti_e, ki so zapisali, da go-
vorijo dva tuja jezika.
624 − Pri empatični skrbi in zavzemanju perspektive vidimo največ razlik
med nobenim tujim jezikom in enim, dvema ali štirimi, pri čemer je
tukaj opazna inverzija povprečij glede na prej predstavljene rezultate
– o največ empatije poročajo tisti_e, ki ne govorijo nobenega tujega
jezika.
− Pri dimenzijah anksioznosti, čustva in skrbi so razlike med enim in dve-
ma jezikoma, vendar v isti smeri, in sicer da manj tujih jezikov kot go-
voriš, o več anksioznosti poročaš. Razloge za nenavadno obrnjeno
povprečje pri tem merjenju, ki je v nasprotju tudi z rezultati drugih
raziskav o povezanosti med empatičnostjo in posameznikovo_čino je-
zikovno multikompetenco (oz. znanjem in rabo več jezikov), gre mor-
da iskati tudi v napačnem razumevanju oz. neustreznosti vprašanja,
saj se denimo pri vprašanju o učenju tujih jezikov (glej spodaj) poka-
že obrnjen rezultat. V slovenskem šolskem okolju je namreč zaradi for-
malnih programov jezikovnega pouka pomen besedne zveze ‘govoriti
jezike’ tesno povezan z učenjem jezikov in stopnjo obvladovanja je-
zikov, manj pa s pogostostjo rabe nekega jezika ne glede na to, kako
dobro ta jezik obvladamo.
Tretje merjenje:
– V tretjem merjenju izrazito stopi v ospredje problematika, ki je veza-
na na različne oblike nasilja in viktimizacije. Največ razlik se pojavlja
med skupinami, ki ne govorijo nobenega tujega jezika, in tistimi, ki
govorijo tri, v še nekaterih kombinacijah omenjenih skupin z enim ali
dvema tujima jezikoma. O največ nasilja in viktimizacije poročajo tis-
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
aritmetična sredina pada navzdol proti nobenemu tujemu jeziku.
− Pri nasilju in viktimizaciji je opaziti razlike med štirimi jeziki v primer-
javi z drugimi skupinami pri splošni viktimizaciji. Razlike se kažejo tu-
di pri tistih, ki ne govorijo nobenega tujega jezika, in z drugimi skupi-
nami učenk_cev, ki govorijo več tujih jezikov, pri besedni viktimizaciji.
Trend povprečij pri vseh treh pomembnih spremenljivkah je viden
(spletno nasilje je tretje) v enako smer, višje povprečje imajo tisti_e, ki
govorijo več tujih jezikov, nakar le-to upada do učenk_cev, ki so poro-
čali, da ne govorijo nobenega tujega jezika.
Drugo merjenje:
− Pri pozitivnem razvoju mladih so razlike vidne pri kompetentnosti in
dalje pri besedni viktimizaciji, pri obeh med istima skupinama – noben
tuj jezik in dva. Pri obeh več tega občutijo tisti_e, ki so zapisali, da go-
vorijo dva tuja jezika.
624 − Pri empatični skrbi in zavzemanju perspektive vidimo največ razlik
med nobenim tujim jezikom in enim, dvema ali štirimi, pri čemer je
tukaj opazna inverzija povprečij glede na prej predstavljene rezultate
– o največ empatije poročajo tisti_e, ki ne govorijo nobenega tujega
jezika.
− Pri dimenzijah anksioznosti, čustva in skrbi so razlike med enim in dve-
ma jezikoma, vendar v isti smeri, in sicer da manj tujih jezikov kot go-
voriš, o več anksioznosti poročaš. Razloge za nenavadno obrnjeno
povprečje pri tem merjenju, ki je v nasprotju tudi z rezultati drugih
raziskav o povezanosti med empatičnostjo in posameznikovo_čino je-
zikovno multikompetenco (oz. znanjem in rabo več jezikov), gre mor-
da iskati tudi v napačnem razumevanju oz. neustreznosti vprašanja,
saj se denimo pri vprašanju o učenju tujih jezikov (glej spodaj) poka-
že obrnjen rezultat. V slovenskem šolskem okolju je namreč zaradi for-
malnih programov jezikovnega pouka pomen besedne zveze ‘govoriti
jezike’ tesno povezan z učenjem jezikov in stopnjo obvladovanja je-
zikov, manj pa s pogostostjo rabe nekega jezika ne glede na to, kako
dobro ta jezik obvladamo.
Tretje merjenje:
– V tretjem merjenju izrazito stopi v ospredje problematika, ki je veza-
na na različne oblike nasilja in viktimizacije. Največ razlik se pojavlja
med skupinami, ki ne govorijo nobenega tujega jezika, in tistimi, ki
govorijo tri, v še nekaterih kombinacijah omenjenih skupin z enim ali
dvema tujima jezikoma. O največ nasilja in viktimizacije poročajo tis-
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
